VSL Sklep II Cp 627/2019
ECLI:SI:VSLJ:2019:II.CP.627.2019Področje: civilno procesno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–7▾
Jedro povzetek sodišča
Udeleženci postopka imajo pravico do pritožbe samo zoper odločitev sodišča, vsebovano v izreku odločbe, ne pa tudi zoper obrazložitev, ki ne postane pravnomočna in ni zavezujoča, temveč zgolj pojasnjuje in utemeljuje v izreku vsebovano odločitev sodišča ter omogoča preizkus njene pravilnosti.
Izrek
Pritožbe se zavržejo.
Obrazložitev
1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje vzpostavilo vrsto zemljiškoknjižnih listin in etažno lastnino za stavbi z ID znakom 000, na naslovu H. 1 in 2.
2Pritožbe zoper tak sklep so vložile udeleženke T. P. L., N. P. in A. P. L. Vse navajajo, da se pritožujejo le zoper 14. točko obrazložitve, zaradi katere se počutijo prizadete.
3Na pritožbe ostale pritožnice sta odgovorili vsakokrat drugi dve pritožnici, drugi udeleženci pa nanje niso odgovorili.
4Pritožbe niso dovoljene.
5Višje sodišče pritožnicam pojasnjuje, da stranke zavezuje le pravnomočni del sodne odločbe, to je izrek (in tega, kot same navajajo, vse tri v celoti sprejemajo). Zato imajo udeleženci postopka pravico do pritožbe samo zoper odločitev sodišča, vsebovano v izreku odločbe, ne pa tudi zoper obrazložitev, ki ne postane pravnomočna in ni zavezujoča, temveč zgolj pojasnjuje in utemeljuje v izreku vsebovano odločitev sodišča ter omogoča preizkus njene pravilnosti.
6Pritožnice torej nimajo pravnega interesa za pritožbo zoper obrazložitev sklepa. Zaradi opisanega je višje sodišče pritožbe zavrglo v skladu s 1. točko 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) in 3. členom Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1).
7K temu pritožbeno sodišče dodaja, da napačno razumevanje med udeleženci postopka in njihovimi pooblaščenci ni redko v sodnih postopkih. Pooblaščenčevo napačno razumevanje njihovega lastniškega položaja oziroma njegovo napačno ravnanje, pa posledic v postopku ni pustilo. V primerih, ko lastniki niso vpisani v zemljiško knjigo, lastnine ni preprosto ugotavljati. Poziv sodišča eni od pritožnic (ki je bil posledica pooblaščenčeve opredelitve pritožnice kot samolastnice stanovanja) je le poizkus čim natančnejšega ugotavljanja dejanskega stanja in nikakor očitek kaznivega dejanja.
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 26. 8. 2019Nazaj na vrh ↑