VSL Sklep I Cp 659/2019

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v naravi (torej tako, da je vsak dobil del) razdružilo šest solastnih nepremičnin udeležencev postopka. Nasprotnima udeležencema je naložilo, da predlagateljicama povrneta sorazmerni del skupnih stroškov postopka.

2Težje razumljivo pritožbo zoper tak sklep vlaga drugi nasprotni udeleženec. Meni, da obrazložitev temelji na zmotnem razmišljanju, ker vse solastne parcele ležijo v kompleksu in jih ni mogoče izvzeti, dokler ne bo opravljena komasacija. Ob prvem oranju jih bodo uničili in bo vse delo ter visok strošek zaman. Pritožnik zato ni pripravljen plačati stroškov.

3Predlagateljici v odgovoru na pritožbo pojasnjujeta, da ima pritožnik, ko govori o kompleksu, v mislih okoliščino, da vse nepremičnine brez pravne podlage uporablja A. Te težave pri gospodarjenju so skupne vsem šestim parcelam in zato vsem štirim solastnikom. Zaradi razdružitve pa bodo veliko lažje branili lastninsko pravico, ker ne bodo vezani na (ne)sodelovanje solastnikov. Razloga, da bi bil pritožnik izjema pri kritju stroškov, ni.

4Pritožba ni utemeljena.

5V skladu s 1. odstavkom 69. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) ima solastnik vedno pravico zahtevati delitev stvari, razen v neprimernem času. Trditve o “kompleksu“ in komasaciji, ki jih pritožnik (brez utemeljitve) prvič poda šele v pritožbenem postopku (obrazložita pa nasprotni udeleženki v odgovoru na pritožbo), so prepozne (337. člen Zakona o pravdnem postopku; ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku; ZNP). Poleg tega pa tudi niso takšne, da bi kazale na to, da je bila delitev predlagana v neprimernem času. Razlogov za odlašanje z delitvijo torej ni.

6Samemu načinu delitve, ki je takšen, kot ga SPZ primarno predvideva (2. odstavek 70. člena SPZ), in glede na zaokroženost nepremičnin in izražene interese solastnikov idealen, pritožnik sploh ne nasprotuje. Z izpodbijanim sklepom (ob izvedbi parcelacije ene od parcel po izdelanem elaboratu) bo solastnina udeležencev razdeljena. Vprašanje obstoja mejnih znamenj ali njihovega morebitnega uničenja na to nima nobenega vpliva. Pritožnikova skrb, da bi bili stroški tega postopka zaman, je zato odveč.

7Njegovo zavzemanje, naj stroške postopka krijeta le predlagateljici, pa nima opore v določbah Zakona o nepravdnem postopku (ZNP)¹. V skladu s 126. členom ZNP namreč skupne stroške postopka (stroške izvedencev in sodnih taks) krijejo vsi solastniki v sorazmerju z velikostjo svojih solastninskih deležev, torej jih mora kriti tudi pritožnik.

8Pritožba ni utemeljena. Ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo v skladu s 353. členom ZPP v zvezi s 37. členom ZNP zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

¹ Ki ga višje sodišče uporablja glede na prehodno določbo 216. člena Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1).