VSL Sklep V Kp 41577/2018

Pritožbi zagovornika obdolženega A. A. se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se iz spisa izloči uradni zaznamek z dne 23. 2. 2018 na list. št. 39.

1Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog okrožnega državnega tožilstva, da se iz spisa izloči uradni zaznamek z dne 23. 2. 2018 (list. štev. 39).

2Zoper sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožil obdolženčev zagovornik s predlogom, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi zahtevi državnega tožilstva in iz spisa izloči predmetni uradni zaznamek.

3Pritožba je utemeljena.

4Iz uradnega zaznamka z dne 23. 2. 2018 (list. št. 39) izhaja, da se je dne 13. 1. 2018 ob 18.45 uri na policijski postaji zglasil A. A. in povedal, da je 10. 1. 2018 vozil osebni avto znamke Volvo S60, ki si ga je sposodil od B. B., da ko je prišel v križišče Z. in A. ulice, da je zaradi nepazljivosti trčil v osebni avtomobil, ki je vozil pred njim in ker se je ustrašil in ker je vedel, da ne poseduje vozniškega dovoljenja, se je odpeljal naprej, vozilo parkiral v garažo na O. ulici in odšel.

5V zvezi s presojo zakonitosti navedenega dokaznega vira se je kot ključno zastavilo vprašanje, ali je bil A. A., glede na to, da s strani policije ni bil deležen pravnega pouka iz četrtega odstavka 148. člena ZKP, kršen privilegij zoper samoobtožbo.

6Sodišče prve stopnje je ocenilo, da navedena kršitev ni podana, ker je šlo za situacijo, da se je A. A. samoiniciativno zglasil na policijski postaji in policistu zavestno in prostovoljno podal izjavo, s katero se je samoobremenil. Sodišče druge stopnje se pridružuje stališču prvostopenjskega sodišča, da prostovoljna izjava policiji, ki ni podana na pobudo ali zahtevo organov odkrivanja, predstavlja dovoljen dokaz in je podlaga za pridobivanje nadaljnjih veljavnih dokazov (tako tudi sodba IV Ips 47/2009 z dne 22. 4. 2010).

7Situacija v obravnavani zadevi pa vendarle ni bila tako enoznačna oziroma je bila specifična, saj ob presoji, sicer prostovoljno dane izjave A. A., ni moč prezreti tudi ostalega spisovnega gradiva. Torej spisovnega gradiva iz katerega izhaja, da je na podlagi informacij in podatkov, ki jih je policija v zvezi z inkriminiranim dogodkom zbrala do dne 13. 1. 2018, ko je izjavo podal A. A., sum kaznivega dejanja že bil osredotočen nanj. Iz uradnega zaznamka o zbranih obvestilih od C. C. (z dne 12. 1. 2018) je razbrati, da je vozilo znamke Volvo S60 dne 8. 1. 2018 prodal B. B. in da tega osebnega vozila v času prometne nesreče ni uporabljal on. Iz uradnega zaznamka o zbranih obvestilih od B. B. (z dne 12. 1. 2018) pa prav tako izhaja, da je omenjeno vozilo dne 8. 1. 2018 kupil od C. C., da pa ga je dne 10. 1. 2018 posodil znancu A. A., pri čemer ga je A. A. tega istega dne ob 12.00 obvestil, da je imel prometno nesrečo ter da je vozilo skril v tripleks garažo na O. ulico.

8Sodišče druge stopnje se strinja s pritožbeno navedbo, je na tej dokazni podlagi, ki vsebuje podatke glede identitete povzročitelja v tem postopku obravnavane prometne nesreče, sum storitve očitanega kaznivega dejanja že bil osredotočen na A. A. Zato bi moral biti A. A. (četudi se je 13. 1. 2018 sam, prostovoljno in brez intervencije organov pregona zglasil na policijski postaji) deležen ustreznih procesnih jamstev glede pravice do molka oziroma glede privilegija zoper samoobtožbo v smislu določbe četrtega odstavka 148. člena ZKP. Kot rečeno so navedena procesna jamstva (navkljub že osredotočenemu sumu) izostala oziroma jih osumljeni A. A. ni bil deležen pred podajanjem (samoobremenitvene) izjave, ki mora biti prav iz tega razloga podvržena ekskluziji (tretji odstavek 148.a člena ZKP).

9Zato je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi obdolženčevega zagovornika ter odločilo kot izhaja iz izreka tega sklepa.