UPRS Sodba I U 2331/2018-7

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka odločila, da mora tožnik povrniti stroške, izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči v znesku 650,00 EUR na račun Okrožnega sodišča v Novem mestu, in sicer v 30 dneh po prejemu tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, od dneva zamude do plačila.

2V obrazložitvi akta je navedeno, da je Okrožno sodišče v Novem mestu prosilcu z odločbo Bpp 516/2016 z dne 9. 1. 2017 dodelilo redno brezplačno pravno pomoč v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v pravdnem postopku pred sodiščem prve stopnje, ki je tekel pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, pod opr. št.: III P 2653/2016 ter za oprostitev plačila predujma za izvedenca medicinske stroke. Za izvajanje brezplačne pravne pomoči je bil določen odvetnik A.A..

3V pravdni zadevi P 19/2017, ki se je vodila pred Okrajnim sodiščem v Trebnjem, je bil postavljen sodni izvedenec medicinske stroke prof. dr. B.B., ki je izdelal izvedensko mnenje. Na podlagi sklepa o stroških P 19/2017-29 z dne 29. 1. 2018 in na podlagi izstavljenega elektronskega računa, št.:... z dne 2. 2. 2018 je organ za brezplačno pravno pomoč navedenemu izvedencu dne 12. 3. 2018 izplačal nagrado in stroške izdelave izvedenskega mnenja v višini 602,92 EUR. Sklep o stroških, ki ga je izdalo Okrajno sodišče v Trebnjem, je pravnomočen.

4Po zaključenem pravdnem postopku je odvetnik A.A. dne 22. 2. 2018 vrnil napotnico, skupaj s stroškovnikom, ki se je nanašal na izvajanje brezplačne pravne pomoči. Na podlagi izdanega sklepa o stroških Bpp 516/2016 z dne 26. 2. 2018 je dne 3. 4. 2018 naslovni organ odvetniku A.A. izplačal znesek v višini 413,13 EUR, kot izplačilo nagrade in stroškov odvetniškega zastopanja. Tudi ta sklep o stroških je že pravnomočen.

5Kot izhaja iz sodbe Okrajnega sodišča v Trebnjem, opr. št.: P 19/2017-34 z dne 22. 2. 2018, je sodišče prosilcu C.C. prisodilo odškodnino v znesku 975,00 EUR, skupaj s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 10. 8. 2016 dalje do plačila, vse v 15 dneh. V presežku (za znesek 3.525,00 EUR in obresti od 27.4.2016 do 9. 8. 2016) je sodišče zahtevek zavrnilo. Po pritožbi tožene stranke Č. d. d. je Višje sodišče v Ljubljani s sodbo, opr. št.: II Cp 1384/2018 po dne 17. 10. 2018 opravljeni seji senata pritožbi tožene stranke delno ugodilo in prosilcu prisodilo odškodnino v znesku 650,00 EUR, skupaj s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 10. 8. 2016 dalje do plačila.

6Č. d.d. je dne 8. 11. 2018 naslovnemu organu za BPP predložila dokazilo, da so dne 7. 11. 2018 na fiduciarni transakcijski račun prosilčevega zagovornika, odvetnika A.A., št.: ..., izplačali znesek v višini 651,87 EUR. Ker je bila dopisu priložena kopija naloga za izvedbo plačila, je izkazano, da je tožena stranka Č. d. d. svojo obveznost izpolnila.

7Na podlagi odločbe Bpp 516/2016 sta bili torej opravljeni sledeči nakazili: izvedencu B.B. v skupnem znesku 602,92 EUR in odvetniku A.A. v skupnem znesku 413,13 EUR. Skupno je bilo torej iz naslova brezplačne pravne pomoči izplačanih 1.016,05 EUR. Kot izhaja iz sodbe Višjega sodišča v Ljubljani, je tožena stranka Č. d. d. dolžna povrniti stroške pravdnega postopka v skupnem znesku 153,13 EUR, kar pomeni, da ostaja razlika med izplačilom iz naslova sredstev brezplačne pravne pomoči (1.016,05 EUR) in povračilom stroškov s strani tožene stranke (153,13 EUR) v znesku 862,92 EUR.

8V nadaljevanju se organ sklicuje na določbo 48. člena ZBPP. Ker je prosilec delno uspel v pravdnem postopku P 19/2017, ki je tekel pred Okrajnim sodiščem v Trebnjem, in je na podlagi pravnomočne sodbe premoženje dejansko prejel, je skladno z določbo 48. člena ZBPP dolžan organu za brezplačno pravno pomoč povrniti razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka. Ta razlika znaša 862,92 EUR. Ker pa je potrebno upoštevati tudi določbo, da od upravičenca v nobenem primeru ne smemo terjati več, kot je v postopku dejansko dobil, je upravičenec dolžan naslovnemu organu za brezplačno pravno pomoč povrniti znesek v višini 650,00 EUR.

9Na podlagi vsega navedenega je organ odločil, da je C.C., ki je trenutno na prestajanju zaporne kazni v ZPKZ D., dolžan povrniti stroške, izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči v znesku 650,00 EUR, na račun Okrožnega sodišča v Novem mestu, št.: ... sklic: ..., in sicer v 30 dneh po prejemu tega sklepa, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

10Organ pa upravičenca opozarja še na to, da lahko pristojni organ za BPP in upravičenec na predlog upravičenca skleneta pisni dogovor o načinu vračila (npr. obročno plačilo), pri čemer se upošteva višina lastnega dohodka upravičenca in njegov socialni položaj; dogovor je izvršilni naslov (četrti odstavek 43. člena ZBPP). Upravičenec lahko predlaga sklenitev pisnega dogovora v roku, določenem za plačilo, tako da predlaga način plačila in pri tem navede podatke o svojih dohodkih in premoženju, ki upravičujejo sklenitev takšnega dogovora. Če pa upravičenec v roku 30 dni od prejema tega sklepa ne bo predlagal sklenitve dogovora, bo sodišče štelo, da se je tej pravici odpovedal.

11V tožbi tožeča stranka pravi, da ni dolžna povrniti celotne vrednosti iz naslova stroškov nudenja brezplačne pravne pomoči toženi stranki, saj za to ni pravne podlage, ker drugače vodenje zadevnega pravdnega postopka in uveljavljanje nepremoženjske škode za tožečo stranki nima ekonomsko nobenega smisla, ker so materialni stroški (stroški nudenja brezplačne pravne pomoči) večji od višine dosojene nepremoženjske škode tožeči stranki. Tako obstaja zanemarljiva razlika v višini 1,87 EUR, med zahtevo za povrnitev stroškov nudenja brezplačne pravne pomoči in vrednostjo prejete odškodnine, ki je bila dosojena v korist tožeče stranke in izplačana s strani Č. d.d..

12Predlaga odpravo sklepa in da sodišče ob obravnavanju zadevne tožbe razpiše ustno glavno obravnavo in na njej zasliši tožečo stranko in izvede vse ostale predlagane dokaze. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

13V odgovoru na tožbo tožena stranka pojasnjuje, ker je prosilec delno uspel v pravdnem postopku P 19/2017, ki je tekel pred Okrajnim sodiščem v Trebnjem, in je na podlagi pravnomočne sodbe premoženje dejansko prejel, je skladno z določbo 48. člena ZBPP dolžan organu za brezplačno pravno pomoč povrniti razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka. Poudariti je potrebno tudi, da je upravičenec do odškodnine tožeča stranka (C.C.), zato je potrebno šteti, da je z izplačilom odškodnine na fiduciarni račun pooblaščenca tožeče stranke prišlo do veljavne izpolnitve tožeči stranki.

14Povsem neutemeljena je pavšalna navedba tožeče stranke, da meni, da ni dolžna povrniti celotne vrednosti izplačanih stroškov. Določba 48. člena ZBPP je povsem jasna. V nobenem primeru se od upravičenca do brezplačne pravne pomoči ne sme terjati več, kot je v postopku dejansko dobil. To določilo je striktno upoštevala tudi tožena stranka. Dejstvo, da je bila tožeči stranki prisojena relativno nizka odškodnina, pa na samo odločitev glede povračila sredstev nima popolnoma nobenega vpliva. Popolnoma nepomembno je, če ima vodenje pravdnega postopka P 19/2017 za tožečo stranko kakšen ekonomski smisel, ali ne. Pri vračanju stroškov po določbah 48. člena ZBPP mora tožena stranka obravnavati vse upravičence enako, saj bi drugače prišlo do nedopustne kršitve zakona. Dejstvo pa je tudi, da če bi pooblaščenec tožeče stranke, kot pravni strokovnjak, določil vrednost spornega predmeta v skladu z ustaljeno sodno prakso (to pomeni, da bi glede na bolečine, poškodbe) postavil realno višino odškodninskega zahtevka, in bi z njim v celoti uspel, bi morala Č. d.d. (tožena stranka v zadevi P 19/2017) povrniti celotne pravdne stroške tožeče stranke, tožeča stranka pa bi bila tega bremena prosta. Vsekakor pa je imel pooblaščenec tožeče stranke tudi možnost vložiti pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje P 19/2017, pa te možnosti ni izkoristil. Pooblaščenec tožeče stranke je moral namreč že takrat vedeti, da bo tožeča stranka morala povrniti stroške v proračun tožene stranke.

15V drugem odstavku 48. člena ZBPP je povsem jasno določeno, da upravičenec do brezplačne pravne pomoči ni dolžan povrniti stroškov postopka, če je dobil preživnino ali odškodnino za izgubljeno preživljanje zaradi smrti tistega, ki je bil dolžan dajati preživljanje. V konkretni zadevi pa gre za povsem običajno odškodnino in določba drugega odstavka 48. člena ZBPP ne more imeti nobenega vpliva. Tožeča stranka pa tudi ne navaja kakšne druge pravne podlage, na podlagi katere bi bilo mogoče priti do zaključka, da vračilo stroškov ni potrebno. Dokazno breme je v vsakem primeru na tožeči stranki, povsem jasno pa je, da tožeča stranka dokaznega bremena ni zmogla.

16Tožena stranka nasprotuje razpisu ustne glavne obravnave, saj je dejansko stanje dovolj razjasnjeno. Tožeča stranka je potrdila, da je znesek prejela, kar izhaja tudi iz priloge C6 spisa. Poudariti pa je potrebno, da nakazilo na fiduciarni račun ni bilo izvedeno dne 12. 11. 2018, ampak 7. 11. 2018 (list. št. 38 spisa).

Obrazložitev k prvi točki izreka:

17Tožba ni utemeljena.

18Po določilu drugega odstavka 71. člena ZUS-1 sodišču ni treba navajati razlogov za odločitev, če sledi utemeljitvi upravnega akta in to v sodbi ugotovi. Sodišče ugotavlja, da je obravnavani primer tak, da sodišče lahko uporabi določbo prvega odstavka 71. člena ZUS-1.

19Temu sodišče dodaja poudarek, da je tožbeni ugovor neobstoja pravne podlage za izrek izpodbijane odločbe očitno zmoten, tožnikovo vprašanje, ali pravna ureditev zagotavlja kakršen koli ekonomski smisel za vodenje postopka in uveljavljanje nepremoženjske škode v primerljivih okoliščinah, pa ni ugovor ustavno-pravne narave.

20Sodišče v tej ureditvi, upoštevajoč konkretne okoliščine danega primera, tudi ne vidi, da bi bilo z izpodbijanim aktom prekomerno oziroma nesorazmerno poseženo v pravico tožnika do enakosti pred zakonom (ne glede na premoženjski status) v zvezi s pravico do učinkovitega sodnega varstva v postopkih uveljavljanja nepremoženjske škode, saj tožnik ne ugovarja argumentu tožene stranke v odgovoru na tožbo, da če bi tožnik ob pomoči odvetnika, ki ga je imel v sodnem postopku, postavil odškodninski zahtevek v višini, ki bi se v večji meri ujemala z uveljavljeno sodno prakso v predmetnih zadevah, bi zavarovalnica morala povrniti celotne pravdne stroške tožeči stranki in bi bila tožeča stranka razbremenjena vračanja sredstev iz naslova prejete brezplačne pravne pomoči po ZBPP.

21Upoštevajoč navedeno je sodišče tožbo zavrnilo kot neutemeljeno (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

Obrazložitev k drugi točki izreka:

22Kadar sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).