VSRS Sodba IV Ips 21/2008

Zahteva vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti se zavrne.

Okrajno sodišče v Ljutomeru je z odločbo z dne 10.10.2005, v zvezi z odločbo Višjega sodišča v Mariboru z dne 8.12.2005 odločilo, da je obdolženi I.S. storil prekršek po c. točki četrtega odstavka 117. člena ZVCP v zvezi z drugim odstavkom 117. člena ZVCP, ker je vozil pod vplivom alkohola. Sodišče je izreklo denarno kazen 90.000,00 SIT in sankcijo prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Vrhovni državni tožilec svetnik F.M. je dne 22.3.2006 zoper pravnomočno odločbo o prekršku vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve prvega odstavka 105. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS št. 25/83 do RS 31/00; ZP) na način iz 9. točke prvega odstavka 167. člena ZP. Vložnik navaja, da je bila predlagana uvedba postopka zoper storilca zaradi prekrška po sedmem odstavku 120. člena ZVCP, ker je odklonil strokovni pregled z odvzemom krvi in urina, potem ko je bila z alkotestom ugotovljena njegova alkoholiziranost in se s tem ni strinjal ter zapisnika o preizkusu ni hotel podpisati. Okrajno sodišče v Ljutomeru pa je z odločbo z dne 10.10.2005 storilca kaznovalo zaradi prekrška po c. točki četrtega odstavka 117. člena v zvezi z drugim odstavkom 117. člena ZVCP, čeprav pisnega predloga za uvedbo postopka o tem prekršku ni imelo. Vložnik predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije izpodbijano pravnomočno odločbo o prekršku tako spremeni, da postopek o prekršku ustavi.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

V prvem odstavku 105. člena ZP je bilo določeno, da se postopek o prekršku uvede tudi na predlog pristojnega organa (predlagatelja postopka). Vprašanje identitete med predlogom in odločbo o prekršku pa je bilo v drugem odstavku 163. člena ZP urejeno tako, da se je odločba o prekršku glede objektivne identitete smela nanašati samo na dejanje, ki je predmet postopka. Po tretjem odstavku iste zakonske določbe, organ, ki je vodil postopek, ni bil vezan na predlog predlagatelja postopka glede pravne presoje dejanja.

Policijska enota PMP L. je dne 29.3.2004 pri Okrajnem sodišču v Ljutomeru podala predlog za uvedbo postopka zoper storilca I.S. zaradi prekrška po sedmem odstavku 120. člena ZVCP, ker je odklonil odrejen strokovni pregled, da bi se ugotovilo, ali ima v organizmu kaj alkohola. Okrajno sodišče v Ljutomeru je dne 10.10.2005 izdalo odločbo, v kateri je spremenilo v predlogu za uvedbo postopka navedeno pravno kvalifikacijo in storilca kaznovalo zaradi prekrška po c. točki četrtega odstavka 117. člena v zvezi z drugim odstavkom 117. člena ZVCP. Pri tem je upoštevalo stališče Ustavnega sodišča, da je strokovni pregled, ki ga doseže udeleženec z oporekanjem rezultatu preizkusa, v ZVCP določen zaradi kontrole rezultata preizkusa z alkotestom in je v tem primeru pravica udeleženca. Če je udeleženec v takšnem primeru kasneje odstopil od pravice do strokovnega pregleda, pride v poštev le kaznovanje zaradi "primarne" kršitve, ki temelji na rezultatih, dobljenih z alkotestom, ne pa zaradi odklonitve strokovnega pregleda (odločba št. Up-33/01 z dne 18. 12. 2002).

Vrhovno sodišče ugotavlja, da je iz opisa dejanja v predlogu za uvedbo postopka o prekršku razvidno, da se je voznik I.S. dne 17.3.2004 ob 22.00 uri z osebnim avtomobilom ustavil na regionalni cesti skozi naselje P. Take navedbe si v skladu pravili logičnega mišljenja ni mogoče razlagati drugače, kot da iz nje določno izhaja, da je kaznovani, za katerega bilo v opisu navedeno, da se je z vozilom ustavil, pred tem tega tudi vozil. Iz opisa dejanja v predlogu je tudi razvidno, da je kaznovani kazal zunanje znake alkoholiziranosti in imel močan zadah po alkoholu, preizkus alkoholiziranosti s pomočjo elektronskega alkotesta znamke D. pa je pokazal, da je imel kaznovani najmanj 2.00 g/kg alkohola v izdihanem zraku. Dalje, da se temi ugotovitvami ni strinjal, zaradi česar sta policista odredila strokovni pregled z odvzemom krvi in urina, v kar je kaznovani sprva privolil, med opravljanjem strokovnega pregleda pa od te pravice odstopil, s tem da je odklonil dati kri in urin. Vrhovno sodišče na podlagi navedenega ugotavlja, da dejanje, kot je opisano v predlogu za uvedbo postopka o prekršku, vsebuje vse zakonske znake prekrška po c. točki četrtega odstavka 117. člena v zvezi z drugim odstavkom 117. člena ZVCP, podana je identiteta med predlogom in odločbo o prekršku, zato zahteva za varstvo zakonitosti, ki trdi drugače in na tej podlagi uveljavlja kršitev prvega odstavka 105. člena ZP na način iz 9. točke prvega odstavka 167. člena ZP, ni utemeljena.

Iz navedenih razlogov je Vrhovno sodišče Republike Slovenije zahtevo vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti na podlagi 220. člena ZP zavrnilo kot neutemeljeno.