VSC Sklep II Ip 58/2019

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika (I. točka izreka). Dolžniku je naložilo, da mora v roku 8 dni plačati upniku 627,40 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka). Sklenilo je še, da dolžnik sam nosi stroške ugovornega postopka (III. točka izreka). Ugotovilo je, da je upnik predlogu za izvršbo priložil izvršnico z dne 14. 3. 2018, ki predstavlja izvršilni naslov, in vsebuje vse obvezne sestavine, navedene v prvem odstavku 39. člena Zakona o preprečevanju zamude pri plačilih (ZPreZP-1). Skladno z načelom stroge formalne legalitete je sodišče v izvršilnem postopku vezano na izvršilni naslov, kot se glasi, in ne more presojati pravilnosti ter zakonitosti tega in vanj posegati.

2Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik po pooblaščenki iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da se sodišče ni izreklo o bistvenem razlogu, da upnik nima terjatve do dolžnika na temelju pogodbe o odstopu terjatev št. 1058/2018 z dne 14. 3. 2018, na podlagi katere je bila izdana izvršnica z dne 14. 3. 2018, in ni presojalo resničnosti navedb dolžnika v ugovoru glede na dejstvo, da je upnik vložil odgovor na ugovor, v katerem za trditve ni predložil bistvenega dokaza, da je upniku plačal kupnino za odstopljeno terjatev. Sodišče bi moralo kljub vsemu odločati o ugovoru nedopustnosti izvršbe. Dolžnik se je skliceval, da terjatev upnika ne obstaja, ker temeljni posel, na podlagi katerega je bila izvršnica izdana, ni veljaven ter da je upnik zlorabil izvršnico kot instrument zavarovanja, zaradi česar je dolžnik podal kazensko ovadbo. Dolžnik je ugovoru priložil storno pogodbe o odkupu terjatev št. 1058/2018 z dne 14. 3. 2018 in predlagal naj upnik predloži dokazilo, da je dolžniku plačal kupnino po pogodbi, saj dolžnik negativnega dejstva, da kupnine ni prejel, ne more dokazovati. Upnik dokaza ni predložil in ni trdil nasprotno, da je plačal dolžniku kupnino po pogodbi o odkupu terjatev. To pomeni, da upnik ni izkazal terjatve iz temeljnega posla, na podlagi katerega je bila izdana izvršnica. V konkretnem primeru ne gre zgolj za ugovor, da temelji posel ni veljaven, temveč je izkazana zloraba instrumenta zavarovanja, zato bi moralo sodišče izvesti dokazni postopek in odločiti o ugovoru nedopustnosti.

3Upnik je po pooblaščencu odgovoril na pritožbo. V odgovoru navaja, da citirane sodne prakse ni dopustno razumeti v smislu, da bi se v izvršilnem postopku lahko uspešno uveljavljala neveljavnost temeljnega posla že zgolj s trditvami in določenimi listinskimi dokazi, temveč bi moral v tovrstnih primerih dolžnik vložiti ustrezno tožbo, s katero izpodbija temeljni posel oziroma uveljavlja ničnost, in šele s pravnomočnostjo v takšnem postopku bi lahko v izvršilnem postopku uspešno uveljavljal neveljavnost temeljnega posla.

4Pritožba ni utemeljena.

5Ne drži očitek, da se sodišče prve stopnje ni izreklo o bistvenem ugovornem razlogu, da upnik nima terjatve zoper dolžnika na temelju pogodbe o odstopu terjatev, na podlagi katere je bila izdana izvršnica, da ni presojalo ugovora nedopustnosti izvršbe, da sklep nima razlogov o odločilnem dejstvu in da naj bi bila podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Sodišče prve stopnje se je o bistvenem razlogu izreklo z oprtjem na načelo formalne legalitete iz 17. člena ZIZ (7. točka obrazložitve), kar je pomenilo, da v izvršbi na podlagi izvršnice, ki je izvršilni naslov, ne more odločati o tovrstnih dolžnikovih ugovorih.

6Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je upnik predlogu za izvršbo priložil izvršnico dolžnika z dne 14. 3. 2018 in da vsebuje vse obvezne sestavine, navedene v prvem odstavku 39. člena ZPreZP-1 (7. točka obrazložitve). Tudi dolžnik v pritožbi pritrjuje, da ima izvršnica vse potrebne zakonske sestavine, da je izvršilni naslov in da je sodišče nanj vezano. Iz priložene izvršnice izhaja zaveza dolžnika plačati upniku nepogojno denarno obveznost 67.825,00 EUR na podlagi storitev po pogodbi št. 1058/2018 in izjavi z dne 14. 3. 2018, da dolžnik nepreklicno pooblašča upnika, da zahteva izvršitev plačilne transakcije v breme njegovih denarnih sredstev pri ponudnikih plačilnih storitev in da podeljuje nepreklicno soglasje vsem svojim ponudnikom plačilnih storitev, da v breme njegovih denarnih sredstev izvršijo plačilno transakcijo, ki jo zahteva upnik. Na izvršnici je overjen podpis zakonite zastopnice dolžnika z dne 15. 3. 2018 pri Upravni enoti ... . Sodišče prve stopnje je pravilno povzelo materialnopravne določbe ZPreZP-1. V skladu s prvim odstavkom 37. člena ZPreZP-1 je izvršnica listina, ki vsebuje izjavo dolžnika, dano v skladu s tem zakonom, s katero se dolžnik zaveže plačati z izvršnico določen denarni znesek. Na podlagi prvega in drugega odstavka 38. člena ZPreZP-1 je izvršnica izvršilni naslov v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo. Šteje se, da izvršnica vsebuje potrdilo o izvršljivosti. Glede na takšno naravo izvršnice dolžnik ne more v izvršbi uveljavljati neveljavnosti temeljnega posla, v zavarovanje katerega je dal upniku izvršnico¹. Izvršilni postopek nima instrumentarja za to, kajti v njem sodišče zgolj opravi prisilno izvršitev terjatev na podlagi izvršilnega naslova (prvi odstavek 1. člena ZIZ). Iz v pritožbi omenjenega sklepa VSK II Ip 464/2017 res izhaja, da bi dolžnik lahko uspel z ugovorom nedopustnosti izvršbe, če bi izkazal neveljavnost temeljnega posla, vendar ne izhaja, da naj bi to dokazoval v izvršilnem postopku. Izvršnica je primerljiva z izvršljivim notarskim zapisom zadolžnice in dolžnik ne more v izvršilnem postopku uveljavljati neveljavnosti notarskega zapisa.

7Ne drži, da je bila z izpodbijanim sklepom dolžniku kršena pravica do izjave in da bi moralo sodišče prve stopnje v okoliščinah tega primera dati dolžniku možnost, da se pisno izjavi o upnikovem odgovoru na ugovor s priloženimi listinskimi dokazi, saj se v izpodbijanem sklepu ni oprlo na listine upnika v odgovoru na ugovor. Prav tako dolžnik neutemeljeno navaja, da bi moralo sodišče izvesti narok za obravnavo ugovora. V skladu z drugim odstavkom 58. člena ZIZ sodišče v primeru, če upnik v odgovoru na ugovor ugovoru nasprotuje, glede na okoliščine primera razpiše narok za obravnavo ugovora ali pa izda sklep brez naroka. Podobno prvi odstavek 29.a člena ZIZ določa, da sodišče opravi narok, kadar zakon tako določa ali kadar je po njegovem mnenju to smotrno. Glede na to, da dolžnik ni zatrjeval relevantnih okoliščin, niti ni predlagal dokaza z zaslišanjem, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo brez naroka. Pravilno je zavrnilo ugovor dolžnika.

8V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

9Dolžnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker v njem ni uspel (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ) in ker mu jih upnik ni neutemeljeno povzročil po šestem odstavku 38. člena ZIZ.

10Tudi upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker ti niso bili potrebni za izvršbo po petem odstavku 38. člena ZIZ, saj z odgovorom ni pripomogel k odločitvi sodišča druge stopnje.

¹ Dolžnik je v trditvah nekonsistenten: po eni strani zatrjuje, da temeljni posel ni veljaven, da je storniral pogodbo o odkupu terjatev, po drugi strani poziva upnika na dokaz plačila kupnine po pogodbi o odkupu terjatev. Torej, kot da je pogodba zanj veljavna.