VSL Sodba IV Cp 2581/2018

Pritožbi se delno ugodi in se sodba v izpodbijani 1. točki izreka spremeni tako, da je toženec od 1. 6. 2017 dalje dolžan plačevati za svojo mld. hčerko A. A. preživnino v znesku 160 EUR mesečno, v ostalem se pritožba zavrne in se sodba v nespremenjenem delu potrdi.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče odločilo, da je toženec od 1. 6. 2017 dalje dolžan plačevati 200 EUR mesečne preživnine za svojo hčerko A. in sklenilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka sama.

2Odločitev sodišča o zvišanju preživnine s pritožbo izpodbija tožena stranka zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V obrazložitvi navaja, da pri odmeri višine preživnine sodišče ni upoštevalo, da vse stroške prevoza v zvezi z stiki na relaciji B. – C. vas plačuje oče tako, kot to sledi iz sklenjene poravnave med pravdnima strankama. Za en stik z deklico je treba opraviti 530 km in šest ur vožnje. Podlage za zvišanje preživnine ni bilo, kvečjemu za znižanje.

3Tožnica je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4Pritožba je delno utemeljena.

5Zadnja sprememba preživnine je bila določena s sodno poravnavo pred Okrožnim sodiščem v Kranju pod opr. št. N 153/2013 z dne 14. 8. 2013. Po sklenjeni sodni poravnavi je prišlo do bistveno spremenjenih okoliščin, ker je tožnica (mati) rodila še dva otroka, zato ni nobenega dvoma, da so izpolnjeni pogoji, da sodišče ponovno presodi o višini preživnine, ki jo je za mladoletno hči dolžan plačevati toženec, njen oče (132. člena ZZZDR).

6Sodišče prve stopnje je pravilno, analitično presojalo posamezne potrebe 12-letne deklice s splošno znanimi dejstvi o okvirnih cenah posameznih dobrin in storitev. Kritično je ocenilo izpovedbo matere o mesečnih stroških za dekličino preživljanje, kot sledi iz 15. točke obrazložitve. Skupni stroški za A. preživljanje v znesku 380 EUR na mesec, so povsem realni.

7Utemeljeno pa pritožnik izpostavlja, da so stiki med deklico in očetom določeni v sodni poravnavi, ki je bila sklenjena pred Okrožnim sodiščem v Kranju pod opr. št. N 153/2013 z dne 14. 8. 2013, ki do danes ni bila spremenjena. Iz poravnave sledi, da se predaja deklice vrši tako, da jo oče pride iskat na naslov njenega bivanja ob določeni uri in jo na domači naslov po koncu stika tudi pripelje. Na podlagi sodne poravnave so predvideni stiki vsak drugi vikend, kar pomeni, da oče dvakrat mesečno prevozi 530 km.

8Oče mesečno zasluži 850 EUR. Ni lastnik nepremičnin, ima starejše osebno vozilo in živi v najemniškem stanovanju z zunajzakonsko partnerico. Drugih preživninskih obveznosti, razen do mladoletne A., nima. Mati mesečno zasluži 1.250 EUR, živi v lastni stanovanjski hiši, za katero odplačuje kredit, poleg A. preživlja še dve hčerki, ki obiskujeta vrtec.

9Glede na zgoraj navedeno so preživninske sposobnosti staršev primerljive. Ker pa se je oče, glede na sklenjeno sodno poravnavo, dolžan pripeljati na stik po A. iz B. v D. so njegove premoženjske možnosti manjše. Oče je stroške v zvezi s prevozi ocenil na približno 100 EUR mesečno, kar sodišče upošteva pri izračunu preživnine in skladno z dikcijo 126. člena ZZZDR ocenjuje, da je primerna razporeditev finančnega bremena A. prihodnjega preživljanja takšna, da oče za deklico mesečno prispeva 160 EUR, ker se je na podlagi sodne poravnave dolžan vsak drugi vikend v mesecu, ko so določeni stiki, dolžan pripeljati po deklico v D. in jo v nedeljo iz E. pripeljati nazaj.

10Zato je pritožbeno sodišče pritožbi v obsegu kot sledi iz izreka te odločbe ugodilo in izpodbijano odločitev o višini preživnine znižalo za 40 EUR mesečno (358. člen ZPP). V ostalem je pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem delu izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

11Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker jih nobena od strank ni priglasila.