VSL Sklep I Cp 1017/2019

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je odločalo o sprejemu nasprotnega udeleženca v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve. Ugotovilo je, da so za sprejem nasprotnega udeleženca izpolnjeni vsi – s 75. čl. Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr) – predpisani pogoji. Odločeno je, da se nasprotnega udeleženca sprejeme na varovani oddelek socialno varstvenega zavoda Dom A. in se ga tam zadrži devet mesecev.

2Pritožuje se socialno varstveni zavod Dom A. Navaja, da nasprotnega udeleženca ne more sprejeti na varovani oddelek, ker mu ne more zagotavljati storitev, ki jih – upoštevajoč njegovo varnost in varnost sostanovalcev ter zaposlenih – potrebuje. To utemeljuje s prostorsko prezasedenostjo. Navaja, da je ob vložitvi pritožbe prezasedenost 175 %. Oddelek je verificiran za 12 oseb, trenutno je nastanjenih 19, izvedba dveh sklepov pa je v teku. Prostorski in tehnični pogoji za izvajanje strokovnih storitev stanovalcem niso zagotovljeni. Iz sklepa ni razvidno, kako prezasedeni so ostali zavodi. Če so oddelki v ostalih zavodih procentualno manj zasedeni, je delo z varovanci lahko strokovno bolj kakovostno. Opozarja na sodbo Vrhovnega sodišča II Ips 51/2019. V primeru nastanitve bo nasprotni udeleženec bival na hodniku oz. skupnem prostoru, ki sta pod video nadzorom, ki ga za te prostore določa Pravilnik o kadrovskih, tehničnih in prostorskih pogojih za izvajanje nalog na področju duševnega zdravja za izvajalce institucionalnega varstva ter centre za socialno delo ter o postopku njihove verifikacije. Zagotavljanje intimnosti v takem prostoru je neizvedljivo. Lastnih sanitarij, lastne kopalnice in garderobne omare novo nastanjena oseba ne bo imela. V primeru nastanitve bo moteno izvajanje skupinskih aktivnosti na varovanem oddelku; kršene bodo človekove pravice stanovalcev na varovanem oddelku. Opozarja, da z verificiranimi varovanimi oddelki razpolagajo tudi drugi socialno varstveni zavodi. Namestitev nasprotnega udeleženca pri njem ne bi pomenila prednosti, temveč predstavlja oviro na poti izboljšanja njegovega stanja. Pozna okolje, zaposlene in stanovalce ter delovanje zavoda. Izdelano ima mrežo komunikacij z ostalimi stanovalci in lokalnim okoljem. Obstaja nevarnost za kršenje hišnega reda v smislu vnosa alkohola in drugih prepovedanih substanc, kar bi ogrozilo nasprotnega udeleženca in sostanovalce. Namestitev v drugem zavodu je lahko začetek nove poti, kjer si oseba na novo začrta cilje in stremi k njihovi uresničitvi. Opozarja, da ne more prevzeti morebitnih negativnih posledic sprejema. Glede eventualne nastanitve bodo obveščene ustrezne ustanove.

3Pritožba ni utemeljena.

4Dejstvo, da nasprotni udeleženec izpolnjuje pogoje za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve iz 75. čl. ZDZdr, za pritožnika ni sporno. Namestitvi nasprotuje, ker nima prostorskih in kadrovskih pogojev za sprejem nasprotnega udeleženca; predvideva, da bi bil za sprejem primernejši drug socialno varstveni zavod.

5Prezasedenost socialnovarstvenih ustanov je splošno znano dejstvo, preverljivo na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti¹. Pritožbeno sodišče ne dvomi, da so prostorske, s tem pa tudi kadrovske zmožnosti sprejemanja novih oskrbovancev zapolnjene, tako pri pritožniku kot pri ostalih – za sprejem oseb z motnjami v duševnem zdravju – verificiranih socialnih zavodih² oz. v njihovih varovanih oddelkih. Z izjemo Socialno varstvenega zavoda B., ki ima v varovanem oddelku za osebe s težavami v duševnem zdravju 48 mest, imajo ostali zavodi majhno število mest³, zato vsaka dodatna oseba, gledano v odstotkih, pokaže veliko prezasedenost. Kljub temu, glede na sodno prakso⁴ ni možno, da zaradi prezasedenosti socialno varstvenih ustanov do namestitve sploh ne pride. Teža primera in nujnost ukrepanja ter s tem hitrost postopka ima prednost pred zadržki v zvezi s prostorskimi in kadrovskimi težavami socialnovarstvenih zavodov. Tovrstne težave ne morejo biti razlog za neizvajanje nujnega sodnega ukrepa iz 75. čl. ZDZdr. Tudi v zadevi II Ips 51/2019 Vrhovno sodišče – kljub jasnemu stališču, da namestitev dodatnih oseb v prezasedene socialno varstvene zavode ni sprejemljiva z vidika posega v ustavne pravice uporabnikov varovanih oddelkov – ni odstopilo od tega stališča⁵. Izvršilna veja oblasti namreč še ni rešila problema prezasedenosti socialno varstvenih zavodov. Sodišče prve stopnje zato ni moglo odločiti drugače, kot da se sprejem v varovani oddelek izvede.

6Pri izbiri socialno varstvenega zavoda so upoštevane želje in osebne okoliščine nasprotnega udeleženca. Pred odločitvijo je bilo – skladno z 79. čl. ZDZdr – pridobljeno udeleženčevo mnenje. Želi ostati v poznanem okolju; pri pritožniku je nastanjen že od leta 2009 dalje. Izpovedal je, da bi bil v primeru premestitve v drug zavod v še večji stiski. Izvedenec prof. dr. C. C., dr. med, specialist psihiater – v nasprotju s pritožbeno trditvijo – ocenjuje, da je poznavanje okolja, osebja in sooskrbovancev prednost in ne slabost nastanitve pri pritožniku. Tudi sodni izvedenec se je pri ustnem podajanju mnenja – na naroku 17.4.2019 – glede izbire zavoda zavzel za spoštovanje želje nasprotnega udeleženca. Premestitev v varovani oddelek istega zavoda bi bila po izvedenčevem mnenju za nasprotnega udeleženca manj stresna kot njegova premestitev v drug zavod.

7Zasedenost drugih verificiranih zavodov je prvostopenjsko sodišče preverilo na osnovi poizvedb, ki jih je opravil pritožnik (v spisu so na list. št. 79 do 87)⁶ in javno objavljene preglednice zasedenosti za april 2019. Ugotovilo je, da je Dom D. zaseden nekoliko manj kot Dom E., najmanj pa B. Slednjega je kot najmanj primernega opredelil izvedenec (ustno podano mnenje dne 17.4.2019) in ga tudi nasprotni udeleženec odklanja. Ob dejstvu, da so vsi socialnovarstveni zavodi prezasedeni, da se stopnja prezasedenosti hitro in znatno menja, da imajo vsi verificirani zavodi enak program, pritožbeno sodišče soglaša, da je namestitev pri pritožniku najboljša rešitev za oskrbo in varstvo nasprotnega udeleženca. V danih okoliščinah, ko tudi v drugih zavodih ni prostih sob (tudi v drugih zavodih bi nasprotni udeleženec bival v skupnih prostorih), ni razlogov, da ne bi bile upoštevane okoliščine in želja nasprotnega udeleženca.

8Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku⁷ pritožba zavrnjena.

¹ Spletni naslov: http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/sociala/dusevno_zdravje/varovani_oddelki/
² Po podatkih Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so varovani oddelki za osebe s težavami v duševnem zdravju: Socialnovarstveni zavod B., Dom E., Dom D. in Socialnovarstveni zavod F.
³ Dom E. 12 mest, Dom D. 8 mest, pritožnik 12 mest.
⁴ Odločbi Vrhovnega sodišča RS II Ips 351/2013 in II Ips 114/2016, odločba VSL I Cp 2679/2016 in druge odločbe višjih sodišč
⁵ Je pa Vrhovno sodišče v navedenem primeru – zaradi agresivnosti in neobvladanosti tam obravnavane osebe in velike nevarnosti, ki jo predstavlja – zahtevalo dodatno proučitev možnosti za nastanitev v drugih zavodih ali celo (izjemoma) v psihiatrični bolnišnici.
⁶ Iz poročil vseh socialno varstvenih zavodov (Dom D., Socialnovarstveni zavod B., Dom E., Dom G.) izhaja, da so prezasedeni in zato nimajo osnovnih pogojev za sprejem nasprotnega udeleženca. Dom G. navaja tudi, da njihov varovani oddelek ni verificiran.
⁷ Uradni list SRS št.30/86 s spremembami