VSL Sodba I Cp 2567/2018

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 18. 7. 2017 VL 63227/2017 ostane v veljavi v celotnem tretjem odstavku, prvem odstavku izreka pa tako, da je toženka dolžna plačati tožniku 51,27 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 7. 2017 dalje do plačila in znesek 2,81 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 7. 2017 dalje do plačila (I). V preostalem delu je sklep o izvršbi v 1. točki (prvem odstavku) izreka razveljavilo in višji tožbeni zahtevek zavrnilo (II), toženki pa je naložilo, da je dolžna povrniti tožniku pravdne stroške v višini 209,91 EUR v roku osmih dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za izpolnitev obveznosti dalje do plačila (III).

2Toženka v laični pritožbi navaja, da komunalnih storitev tožnika ne koristi. Med novembrom in aprilom pride po ozimnico, spomladi pa občasno obdeluje njivo. Ločuje odpadke, ki jih daje v kompost, ostale odpadke pa odpelje s seboj v L. Na ta dejstva je toženka opozorila tožnika, zato mu je vrnila položnice. Toženka bo tudi odšla na operacijo kolena, zato ne bo mogla več obdelovati njive in uporabljati nepremičnine.

3Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in priglaša pritožbene stroške.

4Pritožba ni utemeljena.

5Na podlagi prvega odstavka 458. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) se sodba, s katero je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP, pravilno pa je tudi uporabilo materialno pravo.

6Sodišče prve stopnje je pregledno, sistematično in podrobno predstavilo materialnopravne predpise, na podlagi katerih je toženka dolžna plačevati komunalno storitev, ki jo izvaja tožnik. V izogib ponavljanju se pritožbeno sodišče sklicuje na te pravne predpise iz obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje. Iz teh pravnih predpisov izhaja, da je tožnik dolžan izvajati komunalne storitve (tudi za toženko), toženka pa je dolžna koristiti storitve tožnika, zato je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo toženki, da iz teh razlogov ni moč upoštevati njenih ugovorov, da storitev tožnika ne koristi, ker nepremičnino uporablja le občasno, odpadke pa daje v kompost oziroma jih odpelje v L., kjer komunalne storitve plačuje. Obveznost toženke kot uporabnice javne službe torej je, da mora svoje komunalne odpadke prepuščati izvajalcu javne službe (tožniku) in da mora to storitev (tožniku) plačati.

7Toženka v pritožbi še zatrjuje, da bo odšla na operacijo in zato v prihodnosti ne bo mogla več uporabljati nepremičnine. Te trditve niso relevantne v tem sporu, saj tožnik v tem sporu zahteva plačilo za preteklo obdobje.

8Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

9Odgovor na pritožbo glede na vsebinske razloge ni potreben strošek, zato mora tožnik sam kriti svoje stroške pritožbenega postopka (155. člen v zvezi s prvim odstavkom 165. člena Zakona o pravdnem postopku).