VSM Sklep I Kr 47245/2017

Za postopek se določi Okrožno sodišče na Ptuju.

1Okrožna sodnica Okrožnega sodišča v Mariboru je dne 18. 4. 2019 predlagala prenos krajevne pristojnosti v zadevi Okrožnega sodišča v Mariboru IV K 47245/2017. Navedla je, da je v teku kazenski postopek zoper obdolžene zaradi kaznivega dejanja krive izpovedbe po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 284. člena Kazenskega zakonika. Obdolžena je zaposlena na Okrožnem sodišču v Mariboru in je v preteklosti delala tudi na kazenskem oddelku, zaradi česar bi lahko obravnavanje predmetne zadeve s strani kateregakoli sodnika Okrožnega sodišča v Mariboru pri strankah vzbujalo dvom o nepristranskosti sodnikov oziroma dvom o videzu nepristranskega odločanja. Po njenem mnenju je podan tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče na območju istega višjega sodišča.

2Predlog je utemeljen.

3Po prvem odstavku 35. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) ter 2. točki 104. člena in 116. členu Zakona o sodiščih se lahko za izvedbo kazenskega postopka določi drugo stvarno pristojno sodišče, če je očitno, da se bo postopek tako lažje izvedel, ali če za to obstajajo drugi tehtni razlogi. Tehtni razlogi za prenos krajevne pristojnosti so okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega (poštenega) sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave Republike Slovenije oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

4Vrhovno sodišče Republike Slovenije je že v več svojih odločbah¹ zavzelo stališče, da kolegialni odnosi, ki so običajni med delavci v pravosodju, ne predstavljajo okoliščin, ki bi upravičeno vzbujale dvom v nepristranskost odločanja vseh sodnikov pristojnega sodišča. Zaupanja v integriteto razpravljajoče sodnice sama po sebi ne more omajati okoliščina, da je obdolžena A.A. zaposlena na Okrožnem sodišču v Mariboru. Vendar mora sodišče poleg dejanskega zagotavljanja nepristranskosti paziti, da pri strankah postopka v javnosti vselej daje tudi vtis nepristranskosti sojenja. Takšno stališče izhaja tudi iz novejše sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice², po kateri je treba v vsakem primeru posebej skrbno presoditi, ali je odnos med zaposlenimi takšne narave in stopnje, da bi utegnil vzbuditi dvome v nepristranskost sojenja na tem sodišču.

5Po oceni Višjega sodišča dejstvo, da je obdolžena zaposlena na Okrožnem sodišču v Mariboru, utemeljuje zaključek, da so podane okoliščine, ki bi utegnile okrniti videz nepristranskega (poštenega) sojenja pred Okrožnim sodiščem v Mariboru, zaradi česar je podan tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti. Višje sodišče je pri odločitvi tako izhajalo iz stališča, da mora biti nepristranskost in neodvisnost sodišča razvidna tudi navzven.

6Po obrazloženem je Višje sodišče o predlogu okrožne sodnice odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa, ter za izvedbo kazenskega postopka določilo drugo stvarno pristojno sodišče, in sicer Okrožno sodišče na Ptuju (drugi odstavek 35. člena ZKP).

7Zoper ta sklep ni pritožbe (tretji odstavek 35. člena ZKP).

¹ Prim. odločbe Vrhovnega sodišča RS I Kr 32/2006 z dne 4. 7. 2006, I Kr 38/2006 z dne 4. 7. 2006, I Kr 8/2007 z dne 3. 11. 2007, I Kr 36466/2016 z dne 15. 12. 2016 in druge.
² Prim. odločbe Morice proti Franciji z dne 23. 4. 2015, Bochan proti Ukrajini z dne 5. 2. 2015, Ramljak proti Hrvaški z dne 27. 6. 2017 in Kristiansen proti Norveški z dne 17. 6. 2015.