VSRS Sklep I R 156/2010

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrajno sodišče v Trebnjem.

1Predlagatelj v predlogu za razglasitev 21 pogrešancev za mrtve vrhovnemu sodišču predlaga, da določi, katero sodišče naj odloča v tej nepravdni zadevi. Vsi pogrešanci so bili rojeni slovenskim staršem na območju Republike Slovenije, večinoma v začetku tega stoletja, odselili pa so se že pred letom 1940 ter odšli v tujino, najverjetneje v ZDA in Avstralijo, od tam pa tudi v Italijo in na Hrvaško. Njihovo sedanje stalno ali začasno bivališče ni znano, pa tudi njihovi morebitni potomci ne. Ker je predlagatelj od njih v letu 1984 pridobil nepremičnine, pogodba pa ni bila izvedena v zemljiški knjigi, ima pravni interes, da jih zaradi ureditve zemljiškoknjižnega stanja in vložitve lastninske tožbe sodišče razglasi za mrtve.

2Predlog je utemeljen.

3Krajevna pristojnost v nepravdnem postopku se po splošnem pravilu o pristojnosti ravna po stalnem ali začasnem prebivališču osebe, proti kateri je vložen predlog. Če ta okoliščina ni znana, vrhovno sodišče na podlagi petega odstavka 11. člena Zakona o nepravdnem postopku določi krajevno pristojno sodišče, če je podana pristojnost sodišča Republike Slovenije.

4Na podlagi 16. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP) se za razglasitev pogrešanca za mrtvega uporabi pravo države, katerega državljan je bil takrat, ko je bil pogrešan. Če državljanstva ni mogoče ugotoviti, se glede vprašanja uporabe prava upoštevajo pravila iz 11. člena ZMZPP, torej pravo stalnega prebivališča, če tega ni oziroma ga ni mogoče ugotoviti, pravo začasnega bivališča, če pa tudi tega ni oziroma ga ni mogoče ugotoviti, se uporabi pravo Republike Slovenije. Glede na prvi odstavek 2. člena ZMZPP se v tej zadevi pravo Republike Slovenije ne bi uporabilo, če bi bilo glede na vse okoliščine očitno, da razmerje s tem pravom nima nobene tesnejše zveze in da obstoji bistveno tesnejša zveza z nekim drugim pravom. Ker so pogrešanci zemljiškoknjižni solastniki nepremičnine v Republiki Sloveniji, ne gre za tak primer.

5Za uporabo 11. člena ZMZPP zadostujeta trditvi, da so bili vsi pogrešanci rojeni slovenskim staršem na območju Republike Slovenije in da so zemljiškoknjižni solastniki nepremičnin na tem območju. Zato je vrhovno sodišče predlogu ugodilo in za odločanje v tej zadevi določilo Okrajno sodišče v Trebnjem, na katerega območju leži nepremičnina.