VSL Sodba II Cp 2148/2018

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je s sklepom dopustilo spremembi tožbe z dne 11. 10. in 28. 11. 2017 ter z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se ugotovi neveljavnost vknjižbe lastninske pravice pri nepremičnini ID znak 000 do deleža 2/4 na toženca ter na ugotovitev, da je solastnica nepremičnine do tega deleža tožnica, da se v zemljiški knjigi izbriše solastninska pravica toženca in vzpostavi prejšnje stanje ter se delež ponovno vpiše na tožnico. Zavrnilo je tudi podredni tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je darilna pogodba med toženo stranko in F. P., katere predmet je idealna 1/2 parcela 000 (ID 000), k.o. X, brez učinka do tožnice do višine njene terjatve 30.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter da je toženec dolžan dopustiti, da tožnica svojo terjatev do F. P. do višine njene terjatve 30.000,00 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi poplača z izvršbo na deležu do 1/2 na tej nepremičnini. Tožeči stranki je sodišče naložilo, da je dolžna toženi stranki povrniti 1.221,66 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2Tožeča stranka se zoper sodbo pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP) in predlaga spremembo sodbe oziroma njeno razveljavitev. Navaja, da je sodišče spregledalo, da je tožbo vložila pokojna F. R. in ne njena hči T. M., ki je le vstopila v položaj svoje matere. Temelj za darilo ni izkazan, mati je v tožbi izrecno navedla, da denarja nikomur ni podarila. Poudarja, da je znesek 30.000,00 EUR tako visok, da se lahko govori tudi o nehvaležnosti, pa naj bo to tretja oseba ali otrok. F. P. je vedela, da denarja ni dobila kot darilo od matere, zato je to prikrivala, denar je njena družina porabila za svoje lastne potrebe. Neprimerne so navedbe o volji pokojne hčerke F., da tožnici doplačuje za dom, saj so otroci tako ali tako dolžni poskrbeti za starše, ki nimajo sredstev za preživljanje. Pokojna tožnica tega ni hotela, zato je imela privarčevan denar in zato je dobivala tudi mesečno pokojnino. Pokojna F. P. je imela vsaj slabo vest, da je denar dvigala, zato ni posredovala podatkov. Sodišče kot samoumevno razlaga, da je takoj prepisala njej pripadajoči delež do polovice na toženca, spregleda pa, da je toženec sam izjavil, da so imeli kot družina velike finančne probleme. Toženec kot drugi pridobitelj, ki je dobil nepremičnino z darilno pogodbo, se ne more ščititi kot dobroverna oseba. Tožeča stranka utemeljeno šteje, da so vsi v družini P. vedeli, kaj se dogaja in da je prišlo do velikega priliva denarja. Oboje, tako priliv denarja kot kasnejša podaritev polovice nepremičnine, sta nujno povezana. Pokojne tožnice niso vprašali, ali resno misli z vračilom denarja in preklicem darila. Pri prenosu premoženja na vnuka je šlo le za manever, da se zabriše sled pri premoženju. Podredni zahtevek je tožnica vložila, če bi se kljub temu ugotovilo obstoj moralno vzdržne darilne pogodbe in da prisvojitev zneska 30.000,00 EUR ni dovolj kot razlog za razdrtje pogodbe. Pritožba ponovno poudarja, da pokojna tožnica denarja ni podarila, zaradi prenosa premoženja brez temelja pa ima kondikcijski zahtevek zoper toženca, ki je premoženje dobil od dolžnice. Ker je nesporno, da je nepremičnina prešla nanj z darilno pogodbo njegove pokojne mame, to pomeni, da sicer darilna pogodba kot takšna ostane v veljavi, potrebno pa je darilo zmanjšati za sporni znesek 30.000,00 EUR, ki ga je mati toženca pokojni tožnici ukradla z računa. Pritožba zaključuje, da gre v konkretnem primeru po presoji vseh okoliščin in dejanj s tem, ko je pokojna hči tožnice, kljub že prejetemu darilu (nepremičnini), še naknadno dvignila denar z računa, prav gotovo za zelo hudo nehvaležnost, zlasti ob zavedanju, da je pustila svojo mater brez vseh življenjskih prihrankov.

3Tožena stranka ni odgovorila na pritožbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Preklic darilne pogodbe Obligacijski zakonik (OZ) ureja v določbah 539. do 544. člena. Preklic je dopusten le iz kogentno določenih razlogov, med katerim je tudi preklic zaradi darovalčeve premoženjske stiske (539. člen) in preklic zaradi hude nehvaležnosti (540. člen).

6Pokojna tožnica je utemeljevala tako primarni tožbeni zahtevek na vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja z izbrisno tožbo, kot tudi podredni tožbeni zahtevek na izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika, s preklicem darilne pogodbe, sklenjene 8. 10. 2015 med pokojno tožnico in prav tako med postopkom umrlo njeno hči F. P. Predmet darilne pogodbe je polovica nepremičnine parc. št. 5587/0 k.o. X. F. P. je nekaj mesecev po sklenitvi darilne pogodbe z materjo navedeno nepremičnino podarila sinu - tožencu. Bistvo očitkov tožeče stranke je v tem, da naj bi mati toženca z nekaj dvigi večjih zneskov z njenega bančnega računa pokojno tožnico pustila brez sredstev za preživljanje, hkrati pa kot obdarjenka ravnala moralno zavržno, kar pomeni hudo nehvaležnost do darovalca. Glede toženca pa trdi, da je na podlagi sklenjene darilne pogodbe z materjo nedobroverni pridobitelj nepremičnine.

7Pritožbeno sodišče soglaša z oceno in zaključkom prvostopenjskega sodišča, pojasnjeno v pravilnih razlogih sodbe, ki so dovolj prepričljivi, da tožeča stranka ni dokazala nobenega od uveljavljenih zakonskih razlogov za odstop od darilne pogodbe.

8Pravica do preklica darila zaradi darovalčeve stiske je podana, če zmanjšano darovalčevo premoženje ne zadošča več za njegovo preživetje. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je bila pokojna tožnica, ki je umrla dva meseca in pol po vložitvi tožbe (29. 1. 2017), do 19. 5. 2016 solastnica 1/4 stanovanjske hiše na ..., ko je s tem premoženjem razpolagala v korist hčerke T. M. Tudi če bi se glede na okoliščine primera to dejstvo izkazalo za neodločilno, pa povračilni zahtevek darovalca ne more biti uspešen tudi v primeru, če obdarjenec, kljub izpolnitvi predpostavke iz prvega odstavka 539. člena OZ, darovalcu na primeren način zagotovi preživljanje (tretji odstavek 539. člena OZ). Po ugotovitvah prvostopenjskega sodišča je tožena stranka dokazala, da je manjkajoči znesek za bivanje pokojne tožnice v domu upokojencev doplačevala obdarjenka, mati toženca F. P., najprej sama, nato pa polovični znesek skupaj s sestro T. M. (pred tem pa je zanjo šest mesecev skrbela pri sebi doma). Navedeno pa zadošča za zaključek, da preživljanje pokojne tožnice v času, ko je bivala v domu upokojencev, ni bilo ogroženo.

9Drugi razlog za darovalčev odstop od darilne pogodbe po OZ je huda nehvaležnost obdarjenca. Ta je podana, če se obdarjenec proti darovalcu ali njegovemu bližnjemu obnaša tako, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi prejeto darilo obdržal. Vsebino pravnega standarda nehvaležnosti mora pri argumentaciji svoje odločitve v vsakem obravnavanem življenjskem primeru določiti sodišče.¹ Drži, da lahko pomeni dvig večjega denarnega zneska z računa darovalke, če to stori obdarjenec brez njene vednosti in brez privolitve, za moralno zavržno ravnanje obdarjenca proti darovalcu. Vendar je prvostopenjsko sodišče po izvedenem dokaznem postopku, v katerem je zaslišalo več prič in toženca, dovolj zanesljivo ugotovilo, da pokojna mati toženca F. P. ni tako ravnala, kljub temu, da sam dvig denarja in poraba za lastne potrebe med pravdnima strankama nista sporna. Dokazni postopek je namreč pokazal, da je bila prav hči pokojne tožnice F. P. tista, ki je zanjo skrbela in ji vsestransko pomagala v obdobju bolezni ter jo po odpustu iz bolnišnice vzela k sebi domov, kjer je bivala do odhoda v dom upokojencev. Pomembno je tudi dejstvo, da je bila pooblaščena za dvige na bančnem računu pokojne tožnice že od leta 2004, pa ji v tem obdobju ni preklicala pooblastila. Pokojna tožnica je bila po ugotovitvah prvostopenjskega sodišča očitno hvaležna hčerki za skrb in nego. Za ugotovitev nemoralnega ravnanja pokojne F. P. tako ne zadostujejo očitki, da naj bi zlorabila zaupanje matere glede pooblastila za dvige z bančnega računa, očitno pa je bil v ozadju spora predvsem konflikten odnos med pokojno F. P. in sestro T. M. zaradi njunih domnevnih premoženjskih interesov. Pritožbeno sodišče zato soglaša z zaključkom prvostopenjskega sodišča, da je pokojna tožnica hčerki F. P. dovolila dvig denarja z njenega bančnega računa v času bivanja pri njej, to pa pomeni, da ni podan razlog za preklic darilne pogodbe zaradi hude nehvaležnosti. Ker sodišče ni ugotovilo neveljavnosti darilne pogodbe med pokojnima tožnico in njeno hčerko F. P., niso izpolnjeni pogoji za izbrisno tožbo po določbi 243. člena ZZK-1 in tudi niso izpolnjeni pogoji za izpodbijanje darilne pogodbe zaradi dejanj dolžnika, storjenih na škodo upnikov na podlagi 255. člena OZ.

10Vsi pritožbeni očitki so se tako izkazali za neutemeljene. Ker je prvostopenjsko sodišče pravilno in v zadostni meri ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

11V odločitvi o zavrnitvi pritožbe je že vsebovana tudi odločitev o zavrnitvi zahtevka tožeče stranke za povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

¹ Več o tem Obligacijski zakonik s komentarjem, 3. knjiga, komentar B. Podgorška k 540. členu.