VSC Sklep II Kp 45576/2017

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

1S pritožbeno izpodbijanim sklepom je okrajna sodnica na podlagi drugega odstavka 265. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) odločila, da se obdolženega R. K. pošlje na opazovanje v Univerzitetni klinični center, Oddelek za psihiatrijo, Enoto za forenzično psihiatrijo ... , da se ugotovi, ali obdolženi ob storitvi kaznivega dejanja ni mogel razumeti pomena svojih dejanj ali ni mogel imeti v oblasti svojega ravnanja zaradi duševne motnje ali duševne manjrazvitosti ali je bila zaradi takšnega stanja ali zaradi kakšne druge trajne in hude duševne motenosti njegova zmožnost razumeti pomen svojih dejanj in zmožnosti imeti v oblasti svoje ravnanje bistveno zmanjšana. Odredila je, da sme opazovanje trajati največ en mesec.

2Zoper sklep se je pravočasno pritožil obdolženčev zagovornik. Uveljavlja pritožbene razloge bistvenih kršitev določb kazenskega postopka (drugi odstavek 371. člena ZKP), kršitve kazenskega zakona ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožnik zmotno meni, da sodišče prve stopnje ni imelo zakonske podlage za odločitev, da obdolženega R. K. pošlje na opazovanje v ustrezen zdravstveni zavod – Univerzitetni klinični center, Oddelek za psihiatrijo, Enoto za forenzično psihiatrijo v ... . Sodišče prve stopnje se je v izpodbijanem sklepu pravilno oprlo na določbo drugega odstavka 265. člena ZKP, ki jo nenazadnje zagovornik tudi v pritožbi dosledno povzema. Po prepričanju pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno opredelilo vse pogoje, ki morajo biti za takšno odločitev kumulativno uresničeni in svojo odločitev pospremilo s tehtnimi argumenti.

5Izvedenec psihiatrične stroke specialist psihiater B. F., dr. med., sicer res kot to zatrjuje pritožni, v izvedenski ekspertizi z dne 31. 8. 2018 (list. št. 56 do 62), ni izrazil mnenja, da bi bilo za potrebe izdelave izvedenskega mnenja nujno daljše opazovanje obdolženca v ustreznem zdravstvenem zavodu, a ne gre spregledati, da je izhajal iz domneve, da je bil obdolženec v času storitve kaznivega dejanja v stanju akutnega alkoholnega opoja, psihomotorično izrazito vznemirjen in agresiven. Dopustil je precejšnjo verjetnost, da je bila v tem času njegova presoja realnosti motena tudi zaradi blodnjavosti (preganjalnih blodenj). Podal je oceno, da sta bili v času obravnavanega kaznivega dejanja 16. 6. 2017 obdolženčeva zmožnost za obvladovanje čustvenih reakcij in s temi reakcijami pogojenega vedenja in njegova zmožnost ustrezne razumske presoje vsaj bistveno zmanjšani. Glede na takšno mnenje, kot izvedenec govori o "vsaj" bistveno zmanjšani zmožnosti razumevanja dejanja in obvladovanja ravnanja, pa se seveda odpre tudi možnost, ki jo je pravilno zaznala okrajna državna tožilka ter pozneje izpostavila ob neposrednem zaslišanju izvedenca na glavni obravnavi 5. 11. 2018, da bi bil obdolženec ob storitvi obravnavanega kaznivega dejanja tudi popolnoma nezmožen razumevanja dejanja in obvladovanja ravnanja, torej neprišteven. Izvedenec pa na to bistveno vprašanje in nenazadnje tudi odločilno dejstvo ni mogel odgovoriti na predmetni glavni obravnavi in je v tej zvezi navajal (str. 10 prepisa), da bi bolj objektivno sliko lahko podal le po nekem daljšem opazovanju obdolženca, saj ima pregled svoje časovne omejitve. Po dalj časa trajajočem opazovanju obdolženca, bi lahko po mnenju izvedenca bolj prišla do izraza njegova morebitna konfliktnost. Na ta način bi lahko izvedenec ugotovil, ali je obdolženčeva blodnjavost posledica alkoholizma ali pa gre za pravo duševno bolezen, blodnjavo motnjo, paranoidno psihozo in s tem neprištevnost. Tako gre zaključiti, da pritožnik nima prav v trditvi, da je izvedenec psihiatrične stroke že v pisno izdelanem izvedenskem mnenju in pozneje na glavni obravnavi odgovoril na vsa pomembna vprašanja, ki se nanašajo na obdolženčevo prištevnost v času storitve kaznivega dejanja ter da ni izrazil mnenja, da bi bilo za popolno izvedensko mnenje potrebno dalj časa trajajoče opazovanje obdolženca v ustreznem zdravstvenem zavodu.

6Naslednja dva kumulativno zahtevana pogoja iz drugega odstavka 265. člena ZKP pa sta bila izpolnjena, ko je okrajna državna tožilka z vlogo z dne 9. 11. 2018, številka Kt/14088/2017, sodišču prve stopnje podala obrazložen predlog za izdajo sklepa po drugem odstavku 265. člena ZKP, v zvezi s katerim je bil obdolženčev zagovornik zaslišan na naroku 10. 12. 2018 (list. št. 93). Obdolženec pa ni bil v tej zvezi zaslišan, sej je izvedenec v izvedenskem mnenju ocenil, da je zaradi psihoorganske oškodovanosti in blodnjavosti za ustrezno nastopanje na sodišču nesposoben.

7Glede na vse obrazloženo pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje pravilen in zakonit in je zato pritožbo obdolženčevega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno. Pri obravnavanju pritožbe ni zasledilo niti kršitev, ki jih je dolžno ugotavljati po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP).

8Če bo za obdolženega nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (95. člen ZKP), bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper sklep, ki ni posebej taksirana in ni takse prosta po tarifni številki 74013 Taksne tarife, v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.