VDSS Sklep Psp 18/2019

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče je kot nedovoljen zavrnilo ugovor tožnika, vložen zoper plačilna naloga za plačilo sodne takse z dne 20. 8. 2018 (I. tč. izreka), ker ni vseboval zakonsko dopustnih razlogov. Hkrati je zavrglo ponovi predlog za oprostitev plačila sodne takse (II. tč. izreka), ker je bilo o tem že pravnomočno odločeno.

2Zoper sklep je tožnik na Vrhovno sodišče Republike Slovenije naslovil "zahtevo za varstvo zakonitosti", ki je vlogo odstopilo v pristojno poslovanje sodišču prve stopnje.

Pritožnik se z izpodbijanim sklepom ne strinja. Zatrjuje, da mu sodišče ni omogočilo pravne varnosti. Med zaslišanjem naj bi bil izjemno slab, ženi pa izpoved ni bila dovoljena. S tem naj bi bila kršena pravica enakosti pred zakonom in pravica do socialne varnosti. Naloženo je celo plačilo sodne takse za pritožbo, čeprav naj bi bilo o tem že pravnomočno odločeno. Sklicuje se na 11. člen Zakona o sodnih taksah, ki ga povzema in vztraja pri celotni oprosti plačila sodne takse, saj mu s plačilom vseh položnic ne bi ostalo sredstev za preživetje. Glede na naravo socialnega spora predlaga oprostitev plačila sodne takse zaradi napak ministrstva (verjetno mišljena zakonska ureditev) z jamstvom nepremičnine, torej hiše v kateri živi, za varstveni dodatek.

3Pritožba ni utemeljena.

4Ob preizkusu zadeve v mejah pritožbenih razlogov in v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku¹ (ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep izdan ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem ter procesnem pravu. V postopku ni prišlo do postopkovnih kršitev iz 2. odstavka 339. člena ZPP, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Sklep je utemeljen s prepričljivimi dejanskimi in pravilnimi pravnimi razlogi, zato je na pritožnikovo izvajanje potrebno dodati le še naslednje.

K I. točki izreka o zavrnitvi ugovora zoper plačilna naloga

5Pravno podlago za za rešitev tega dela pritožbe predstavlja 1. odstavek 34.a člena Zakona o sodnih taksah² (ZST), ki ga je pravilno uporabilo že sodišče prve stopnje. Po navedeni določbi ZST je ugovor kot pravno sredstvo zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse dopustno vložiti izključno iz razlogov, taksativno določenih v zakonu, in sicer:

- da taksna obveznost ni nastala;

- da je taksa že plačana, ali

- da je sodišče takso napačno odmerilo.

6Če ni podan vsaj eden od navedenih zakonskih razlogov, ugovor zoper plačilni nalog ni dovoljen, kar velja tudi za predmetno zadevo. Pritožnik v ugovoru z dne 12. 9. 2018, ki ga je vložil zoper plačilna naloga z dne 20. 8. 2016 za plačilo sodne takse za tožbo in pritožbo po 45,00 EUR ni uveljavljal nobenega od predhodni citiranih dopustnih razlogov iz 34.a člena ZST. Pritrditi je potrebno zaključku prvostopenjskega sodišča, da zatrjevanje tožnika, da je sodna taksa glede na njegov ekonomsko socialni položaj previsoka, ne predstavlja nobenega od naštetih razlogov iz 34.a člena ZST.

7Iz navedenih dejanskih in pravnih razlogov pritožba zoper izpodbijano I. točko izreka ne more biti uspešna. To velja tudi za očitani kršitvi enakosti pred zakonom in socialne varnosti, do česar ob zakonito zavrnjenem ugovoru, ni moglo niti priti. Na temelju 365. člena ZPP je potrebno pritožbo v tem delu zavrniti in potrditi I. točko sklepa sodišča prve stopnje.

K II. točki izreka o zavrženem predlogu za oprostitev plačila sodne takse

8Nobenega dvoma ni, da je bilo o tožnikovem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks že pravnomočno odločeno. S sklepom VI Ps 379/2017 z dne 13. 3. 2018 je oproščen plačila sodne takse za tožbo in pritožbo v skupnem znesku 135,00 EUR, preostali del sodne takse v višini 90,00 EUR pa je bil dolžan plačati v treh obrokih po 30,00 EUR od 15. 4. 2018 do 15. 6. 2018. Pritrditi je potrebno zaključku prvostopenjskega sodišča, da v ponovnem predlogu ni bilo zatrjevano, da bi se okoliščine, podane ob prvem odločanju sploh spremenile, navajanje nezmožnosti plačila zaradi slabega finančnega stanja, ob nespremenjenem premoženjskem stanju pa predstavlja oviro za ponovno odločanje o pravnomočno zaključeni stvari. Ob pravilni uporabi 1. odstavka 274. člena ZPP je z izpodbijanim sklepom ponovni predlog za oprostitev plačila sodnih taks zakonito zavrglo.

9Pritožbeno sklicevanje na 11. člen ZST o pogojih za oprostitev, odlog in obročno plačilo taks, po katerem sodišče v celoti ali deloma oprosti stranko plačila taks, če bi bila občutno zmanjšana sredstva, s katerimi preživlja sebe ali osebe, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev upoštevajo po zakonu, zaradi že pravnomočne delne oprostitve in odreditve obročnega plačila preostalega dela, pravno ni relevantno. Enako velja za sklicevanje na 6. odstavek 11. člena ZST, saj prav iz sodnega spisa (l. št. 24) izhaja, da tožniku brezplačna pravna pomoč ni bila odobrena.

10Čeprav za pritožbeno rešite zadeve pravno ni relevantno, je v zvezi z očitkom, da se sodne takse plačujejo v socialnih sporih, potrebno posebej poudariti, da glede na 71. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih³ (ZDSS-1) v sodno socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj, ni takse zavezanosti. Kadar gre za spore o pravicah iz sistema socialne varnosti, se sodne takse sploh ne plačujejo. Vendar pa to ne velja za premoženjske spore, v katerega spada tudi pritožnikova zadeva o vtoževanih 8.582,00 EUR iz naslova odškodnine.

11Iz predhodno navedenih razlogov je morala neuspešna ostati tudi pritožba zoper II. točko izreka sklepa. V skladu s 365. členom ZPP jo je potrebno kot neutemeljeno zavrniti in tudi v tem delu potrditi sklep sodišča prve stopnje.

¹ Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017.
² Ur. l. RS, št. 37/2008 s spremembami.
³ Ur. l. RS, št. 2/2004.