VSL Sklep II Cp 173/2019

Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sklepa - IV. točka izreka (odmera sodne takse) se razveljavi in se zadeva v tem delu vrne prvostopenjskemu sodišču v nov postopek.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim delom sklepa (IV. točka izreka) določilo čisto vrednost zapuščine v višini 400.000 EUR in odmerilo sodno takso v višini 1.224 EUR ter jo naložilo v plačilo dedičem S. A. v višini 306 EUR, S. B. in S. C. obema skupaj v višini 306 EUR ter T. Z. in M. Z., vsakemu v višini 306 EUR.

2Zoper sklep se pritožujeta dediča T. Z. in M. Z. Očitata, da iz izpodbijanega dela sklepa ni razvidno, na kakšni podlagi je sodna taksa odmerjena, zaradi česar sklepa ni moč preizkusiti. Navajata, da nista podedovala polovice vrednosti premoženja, ampak manj, niti ne oba po enakih deležih, zato nista dolžna plačati polovico sodne takse, kot jima je z izpodbijanim delom sklepa naloženo.

3Pritožba je utemeljena.

4Iz izpodbijane taksne odločitve izhaja, da znaša čista vrednost zapuščine 400.000 EUR, odmerjena taksa pa 1.224 EUR. Pritožnika teh ugotovitev ne izpodbijata. Pač pa izpodbijata razporeditev bremena plačila dolžne sodne takse med dediče. Navajata, da morata plačati polovico dolžne sodne takse, pri čemer nista dedovala polovice premoženja niti nista dedovala po enakih deležih.

5Vsaka odločba mora imeti razloge (14. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP). Razlogi omogočajo preizkus odločbe. Na razlogih temelji odločba v dejanskem in pravnem smislu. V obravnavanem primeru izpodbijani del odločbe nima razlogov, kar pritožnika v pritožbi pravilno očitata. Zato ni mogoče preveriti, zakaj je prvostopenjsko sodišče breme plačila sodne takse med dediče razdelilo tako, kot ga je. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijani del sklepa razveljavilo ter zadevo vrača prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje (3. točka 365. člena ZPP).