UPRS Sodba II U 87/2017-12

I. Tožbi se ugodi, odločba Finančne uprave, št. DT 01-84022-0 z dne 15. 3. 2016 se odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti stroške upravnega spora v višini 187,27 EUR z DDV, po poteku paricijskega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, do plačila.

1Tožena stranka je z informativnim izračunom dohodnine za leto 2014 št. DT 01-84022 z dne 31. 3. 2015, tožnici odmerila dohodnino za leto 2014. Zoper informativni izračun je tožnica vložila ugovor in uveljavljala davčno olajšavo za vzdrževanega družinskega člana, s sorodstvenim razmerjem B za čas vzdrževanja od 7. meseca do 12. meseca za leto 2014. K ugovoru je priložila tudi odločbo Zavoda RS za zaposlovanje, št. 1412-109/2017-0500-9-1749 z dne 30. 4. 2014, iz katere je razvidno, da je A.A., sinu tožnice roj. ... priznan status invalida in pravica do zaposlitvene rehabilitacije.

2Tožena stranka je z izpodbijano odločbo odločila o ugovoru tožnice in ponovno odmerila dohodnino za leto 2014 ter tožnici priznala olajšavo za vzdrževanega družinskega člana sina A.A., vendar ne uveljavljene olajšave z oznako B ampak z oznako A4.

3Zoper navedeno odločitev je tožnica vložila pritožbo na Ministrstvo za finance kot drugostopenjski organ, ki je pritožbo zavrnil kot neutemeljeno. Iz obrazložitve drugostopenjske odločbe izhaja, da tožnica ni izkazala temelja za priznanje posebne davčne olajšave za kategorijo B, ker ni predložila ustrezne odločbe Centra za socialno delo (v nadaljevanju CSD) ali Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v nadaljevanju ZPIZ), v skladu z določbo sedmega odstavka 115. člena Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2). Za priznanje navedene olajšave mora otrok imeti odločbo CSD v skladu s predpisi o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (osmi odstavek 114. člena ZDoh-2). Odločbe CSD na podlagi katere bi tožnici za sina A.A. lahko bila priznana navedena olajšava, tožnica ni predložila, ampak je predložila odločbo Zavoda RS za zaposlovanje, ki pa ni odločba, s katero bi bilo tožnici mogoče priznati povečano olajšavo za vzdrževanega družinskega člana. Zaradi navedenega je tožena stranka ugotovila, da je pravilni zaključek prvostopenjskega organa, da A.A. ne izpolnjuje pogojev, da bi ga lahko štela za vzdrževanega družinskega člana, ki je za delo nezmožen (oznaka B).

4Tožeča stranka vlaga tožbo, s katero izpodbija navedeno odločitev in navaja, da je mati A.A., ki je bil celotno osnovno in srednje šolanje usmerjen na podlagi odločbe Zavoda za šolstvo in opredeljen kot otrok z zmerno govorno jezikovno motnjo, kot otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja in kot lažje gibalno oviran otrok. A.A. je bil vključen v srednješolsko izobraževanje in je tudi izobraževanje zaključil ob strokovni pomoči in usmeritvi z odločbo Zavoda za šolstvo in ob individualnem in osebnem angažiranju staršev, ki sta sama financirala A.A. spremljevalca tekom šolanja, da je lahko uspešno zaključil srednješolsko izobraževanje. Tožnica je za A.A. po odločbi CSD prejemala tudi dodatek za nego. Po zaključnem srednješolskem izobraževanju A.A. ni bil samostojno zaposljiv in mu je bil z odločbo Zavoda za zaposlovanje RS z dne 30. 4. 2014 priznan status invalida in pravica do zaposlitvene rehabilitacije. A.A. je bil v obdobju, za katero se je odmerjala dohodnina in ugotavljalo upravičenje do priznanja posebne davčne olajšave za vzdrževanega družinskega člana, oseba, ki se ni več šolala, oseba, za katero je skrbela tožnica v celoti in oseba, ki ji je bila v skladu s predpisi o družbenem varstvu, duševno in telesno prizadetih oseb, za delo nezmožna. A.A. je po določbah Zakona o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (v nadaljevanju ZDVDTP) invalid, ki se ne more usposobiti za samostojno življenje, kar izhaja iz odločbe Zavoda RS za zaposlovanje z dne 30. 4. 2014.

5Tožnica navaja, da je v sedmem odstavku 115. člena ZDoh-2 jasno definirana podlaga, da ima A.A. status invalida in da je za delo nezmožen. Niti določba sedmega dostavka 115. člena ZDoh-2, niti določba 114. člena ZDoh-2 pa ne določata, da bi moral davčni zavezanec za dokazovanje, da je vzdrževani družinski član za delo nezmožen, dokazovati z odločbo CSD ali z odločbo ZPIZ. Tožnica s tožbo tudi opozarja, da je določba osmega odstavka 114. člena ZDoh-2 v nasprotju z enakostjo pred zakonom (14. člen Ustave RS). Na podlagi predmetne določbe namreč tožnica ne more uveljavljati posebne davčne olajšave po 2. točki pravega odstavka 114. člena ZDoh-2 samo zato, ker upravičenec do prejemkov iz naslova osebne nege in varstva ni uveljavljal socialnih transferjev. Za A.A. v celoti skrbita tožnica in njen mož.

6Tožena stranka v odgovoru na tožbo v celoti prereka tožbene navedbe tožnice in vztraja pri razlogih iz obrazložitev upravnih odločb, ter predlaga zavrnitev tožbe.

7Tožba je utemeljena.

8Tožnica je uveljavljala za čas vzdrževanja od 7. meseca do 12. meseca za leto 2014, davčno olajšavo za sina A.A., s sorodstvenim razmerjem z oznako B - za delo nezmožen otrok, v skladu s predpisi o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb. Kot izhaja iz podatkov predloženega upravnega spisa, je bila tožnici pri odmeri dohodnine za leto 2014 (v postopku na podlagi ugovora zoper informativni izračun dohodnine), upoštevana olajšava za vzdrževanega družinskega člana A.A. z oznako A4 - otrok, starejši od 18 let, ki se ne izobražuje in je za delo sposoben, če je prijavljen na Zavodu RS za zaposlovanje.

9Rezidentom, ki vzdržujejo družinske člane, se prizna zmanjšanje letne davčne osnove, za vzdrževanega otroka, ki potrebuje posebno nego (2. točka prvega odstavka 114. člena ZDoh-2). Navedena olajšava se za otroka, ki je skladno s predpisi o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb za delo nezmožen, prizna ne glede na njegovo starost (peti odstavek 114. člena ZDoh-2). Nadalje ZDoh-2 v sedmem odstavku 115. člena določa, da se šteje za vzdrževanega družinskega člana, otrok ne glede na njegovo starost, ki je v skladu s predpisi o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb za delo nezmožen.

10Upravni organ je preverjal ali A.A. izpolnjuje pogoje, da se ga lahko šteje za vzdrževanega družinskega člana, ki je skladno s predpisi o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb za delo nezmožen ter se olajšava prizna ne glede na njegovo starost.

11Za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževanega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo (2. točke prvega odstavka 114. člena ZDoh-2) se uporablja odločba CSD o priznanju dodatka za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu z zakonom, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke, odločba ZPIZ o priznanju dodatka za pomoč in postrežbo v skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali CSD v skladu s predpisi o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (osmi odstavek 114. člena ZDoh-2).

12Tožnica je predložila v upravnem postopku odločbo Zavoda RS za zaposlovanje z dne 30. 4. 2014, iz katere izhaja, da je A.A. po izobrazbi prodajalec in se mu prizna status invalida in pravica do zaposlitvene rehabilitacije. V odločbi Zavoda RS za zaposlovanje z dne 30. 4. 2014 je obrazloženo, da bo zavod izdelal oceno invalidovih zaposlitvenih možnosti.

13V skladu s 1. členom ZDVDTP, se urejajo oblike družbenega varstva zmerno, težje in težko duševno ter najtežje telesno prizadetih oseb, ki se ne morejo usposobiti za samostojno življenje in delo (v nadaljnjem besedilu: invalidi) in pri katerih je ugotovljeno, da je prizadetost nastala v otroški oziroma mladostni dobi do dopolnjenega 18. leta starosti oziroma v času rednega šolanja, vendar najdlje do dopolnjenega 26. leta starosti. Ni sporno, da je A.A. otrok s posebnimi potrebami že od rojstva, ki se ne more usposobiti za samostojno življenje. A.A. je bil v času izdaje izpodbijane odločbe, star 19 let, za katerega sta skrbela tožnica in njen mož v celoti in je bil v skladu z ZDVDTP za delo nezmožen.

14Navedeno potrjuje tudi odločba CSD z dne 27. 5. 2017, ki jo je tožnica predložila sodišču, in je ni šteti kot nedopustno novoto v skladu 52. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Citirana odločba potrjuje tožbene navedbe, da ima A.A. status invalida po ZDVDTP in je prizadetost nastopila pred dopolnjenim 18. letom. Tako ni dvoma, da je A.A. vzdrževana oseba in je bil tudi v spornem času, zato je tožnica utemeljeno uveljavlja posebno davčno olajšavo v skladu s 2. točko 114. člena ZDoh-2, v zvezi s sedmim odstavkom 115. člena ZDoh-2.

15Sodišče je tožbi ugodilo na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 in v skladu s tretjim odstavkom istega člena zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani akt izdal, v ponovni postopek. Davčni organ bo v ponovljenem postopku ob upoštevanju zgoraj obrazloženega in predložene odločbe CSD z dne 27. 5. 2017, ponovno odmeril višino uveljavljene posebne davčne olajšave za A.A., kot vzdrževanega družinskega člana za leto 2014.

16Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve priglašenih stroškov postopka v višini 187,27 EUR, ki jih je sodišče skupaj z DDV naložilo v plačilo toženi stranki.

17Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).