VSC sklep I Ip 439/2008

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izvršbo na pokojnino dolžnice ustavilo.

Zoper sklep se je pritožil upnik. V pritožbi, v kateri je uveljavljal vse tri dopustne pritožbene razloge po I. odst. 338. čl. v zv. s 366. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), je navajal, da je dolžnica poleg mesečne pokojnine upravičena tudi do letnega dodatka za rekreacijo, njena pokojnina se lahko tudi poveča. Sodišče je neutemeljeno izdalo izpodbijani sklep. Dolžnikov dolžnik bi moral sklep obdržati v evidenci, da se obdrži vrstni red. Prejemek iz naslova letnega dodatka za rekreacijo je denarna terjatev dolžnika v smislu 128. čl. ZIZ in iz izvršbe ni izvzeta, niti za te prejemke ne ne velja omejitev iz 102. čl. ZIZ. Upnik predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Dolžnica na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je na podlagi dopisa Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) ugotovilo, da dolžnica prejema pokojnino, nižjo od zneska minimalne plače, ter zaključilo, da razpoložljivega dela pokojnine in s tem rubljivega predmeta, na katerega bi se lahko poseglo z izvršbo, sploh ni. Zato je ob analogni uporabi 88. čl. ZIZ izvršbo na pokojnino ustavilo.

Upnik pravilno navaja, da je sodišče neutemeljeno izdalo izpodbijani sklep. V obravnavanem primeru je bila namreč dovoljena izvršba na dolžničino denarno terjatev, in sicer pokojnino. Na podlagi I. odst. 128. čl. ZIZ se za izvršbo na plačo (in po II. odst. tega člena tudi na pokojnino) uporabljajo določbe 9. poglavja ZIZ, če ni določeno drugače. Iz tega razloga 88. čl. ZIZ, na katerega se sklicuje prvostopenjsko sodišče, v tem primeru ni uporabljiv, saj se nanaša na ustavitev izvršbe na premičnine, ki pa je urejena v 8. poglavju. Določbe ZIZ, ki urejajo izvršbo na denarno terjatev dolžnika, pa ne v specialnih določbah za izvršbo na plačo oz. pokojnino (6. točka 9. poglavja) ne v splošnih določbah 9. poglavja ne vsebujejo pravne podlage, ki bi omogočala ustavitev izvršbe po uradni dolžnosti na podlagi obvestila dolžnikovega dolžnika. V II. odst. 141. čl. ZIZ je sicer predvidena ustavitev izvršbe, a se ta določba, vsebovana v 7. točki 9. poglavja, izrecno nanaša le na izvršbo denarnih sredstev pri organizaciji za plačilni promet. V dani situaciji, ko pokojnina ne dosega zneska minimalne plače, pa tudi ne gre za nobenega izmed primerov, urejenih v 76. čl. ZIZ, ki se nanašajo na izvršilni naslov ali potrdilo o pravnomočnosti. Sodišče ob obrazloženem tako ni imelo zakonske podlage, da na podlagi obvestila ZPIZ-a samo, torej brez upnikovega predloga, ustavi izvršbo.

Sodišče druge stopnje je zato v skladu s 3. tč. 365. čl. ZPP v zv. s 15. čl. ZIZ pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo.