VSL sodba I Cpg 46/2012

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani II. in V. točki izreka potrdi.

II. Tožeča (nasprotno tožena) stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo:

vzdržalo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 80100/2008 z dne 10. 10. 2008, upoštevajoč spremembo naziva dolžnika, ki se sedaj glasi M. d.o.o., v veljavi v 1. odstavku izreka za znesek 42.019,55 EUR in zakonske zamudne obresti od posameznih zneskov, ki so razvidni iz neizpodbijanega dela sodbe, in v 3. odstavku izreka glede stroškov izvršilnega postopka v znesku 36,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 10. 2008 dalje do plačila (I. točka izreka);

odločilo, da je dolžna nasprotno tožena stranka A. d.o.o. v roku 8 dni plačati nasprotno tožeči stranki M. d.o.o. znesek 55.894,78 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 10. 2008 dalje do plačila (II. točka izreka);

zavrglo pobotni ugovor nasprotno tožene stranke A. d.o.o. z dne 5. 7. 2011 (IV. točka izreka);

odločilo, da je tožeča stranka (nasprotno tožena stranka) A. d.o.o. dolžna v roku 15 dni tožeči stranki (nasprotno tožeči stranki) povrniti pravdne stroške v znesku 3.324,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku paricijskega roka dalje (V. točka izreka).

2Proti II. in V. točki te sodbe se je pravočasno pritožila tožeča stranka (nasprotno tožena stranka) zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da sodbo v izpodbijanem delu spremeni in zahtevke tožene stranke (nasprotno tožeče stranke) zavrne oziroma podredno, da v izpodbijanem delu sodbo razveljavi ter vrne zadevo v tem obsegu sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3Tožena stranka (nasprotno tožeča stranka) na pritožbo ni odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritožbeno sodišče uvodoma pojasnjuje, da predstavlja predmet pritožbenega preizkusa odločitev sodišča prve stopnje o zahtevku nasprotno tožeče stranke na plačilo uporabnine ter odločitev o stroških postopka. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je nasprotno tožena stranka uporabljala poslovne prostore brez pravnega temelja, nasprotno tožeča stranka pa je izkazala višino svojega prikrajšanja ter na drugi strani višino obogatitve, je zahtevku po nasprotni tožbi na podlagi pravil o neupravičeni obogatitvi (190. člen in 198. člen Obligacijskega zakonika) v celoti ugodilo.

6Pritožnik sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da je napačno ugotovilo vsebino spora, ki naj bi bil v neplačilu najemnine po prvotni najemni pogodbi z dne 14. 10. 2002. Nasprotno tožeča stranka v obravnavani zadevi namreč zahteva plačilo uporabnine za nove poslovne prostore, ki jih je nasprotno tožena stranka uporabljala od 1. 9. 2007 do 31. 3. 2008. Iz razlogov izpodbijane sodbe jasno izhaja, da je nasprotno tožeča stranka poslovne prostore, ki jih je po navedeni (stari) najemni pogodbi uporabljala nasprotno tožena stranka, v celoti preuredila ter zgradila prizidek. V te nove poslovne prostore se je nato nasprotno tožena stranka preselila in jih tudi uporabljala, pri čemer ni bila sklenjena ne nova najemna pogodba niti prodajna pogodba za te prostore. Ker gre torej za drug predmet najemne pogodbe, pritožbene navedbe o veljavnosti, de facto izvajanju in konvalidaciji stare najemne pogodbe niso utemeljene. Zato je zaključek sodišča prve stopnje o odsotnosti pravnega temelja za uporabo spornih poslovnih prostorov pravilen.

7Prav tako je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko za ugotovitev višine obogatitve oziroma prikrajšanja ni izvedlo predlaganega dokaza z izvedencem. Na nasprotno tožeči stranki je bilo trditveno in dokazno breme glede višine uporabnine (prim. 7. in 212. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), ki je po sodni praksi enaka znesku povprečne tržne najemnine za uporabljeno stvar. Zatrjevala je, da ta znaša 12,00 EUR/m2 in obratovalni stroški 3,00 EUR/m2, kar je natančno pojasnil tudi zaslišan J., kot dokaz pa je predložila najemno pogodbo za sedanjega najemnika v istih poslovnih prostorih. S tem je po oceni pritožbenega sodišča zadostila svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu, sodišče prve stopnje pa je na primeren način ugotovilo višino koristi nasprotno tožene stranke. Znesek uporabnine se namreč lahko dokazuje tudi z drugimi dokazi in ne le z izvedencem, kar je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje. Ker nasprotno tožena stranka višini uporabnine in obratovalnih stroškov ni konkretizirano ugovarjala, temveč je opredeljeni višini zgolj pavšalno nasprotovala, sodišče prve stopnje v konkretnem primeru dokaza z izvedencem ni bilo dolžno izvesti. Pritožbene navedbe v tem delu zato niso utemeljene.

8Nenazadnje pa ni utemeljena niti pritožnikova graja glede odločitve o stroških postopka. Pritožbeno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da nasprotno tožena stranka s sklicevanjem na stroškovnik nasprotno tožeče stranke ni opredeljeno navedla stroškov, povračilo katerih je zahtevala (prim. 163. člen ZPP). S tako postavljeno stroškovno zahtevo pritožnik tudi nikakor ne more iti „na roko“ sodišču prve stopnje v smislu olajšanja presoje. Odločitev sodišča prve stopnje pa pravilno temelji na prvem odstavku 154. člena ZPP (načelo uspeha) ter na prvem odstavku 155. člena ZPP (načelo potrebnosti stroškov).

9Glede na navedeno pritožba ni utemeljena. Ker pritožbeno sodišče ob uradnem preizkusu izpodbijanega dela sodbe ni zasledilo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).