VSL sodba Cp 591/2008

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške, tožeči stranki pa je dolžna povrniti njene stroške pritožbenega postopka v višini 561,81 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da darilna pogodba, sklenjena med tožnikom in toženko dne 17.5.2005, ki se nanaša na nepremičnini parc. št. 5/2 in 6/1, vl. št. 669 k.o. ...., ni veljavna. Toženki je naložilo, da je dolžna tožniku v petnajstih dneh izstaviti zemljiškoknjižno listino, na podlagi katere se bo pri do njej 1/2 lastnemu deležu na teh nepremičninah vknjižila lastninska pravica v korist tožnika. Toženki je nadalje naložilo povračilo tožnikovih pravdnih stroškov v višini 5.608,57 EUR.

Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka zaradi absolutne bistvene kršitve določb postopka in napačne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je glede na postavljene trditve tožeče stranke, ki se je smiselno sklicevala na napake volje pri sklenitvi darilne pogodbe, tožbeni zahtevek nesklepčen in ga bi bilo potrebno zavreči. Stranka mora namreč skladno s 7. členom ZPP navesti vsa dejstva, na katera opira svoj tožbeni zahtevek, in tudi predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Tožena stranka je že v odgovoru na tožbo opozorila, da glede na izvedeniško mnenje dr. D. T., da tožnik ni mogel imeti v oblasti svojega ravnanja v času sestave pogodbe, tega ravnanja tudi ni mogel nadzorovati v času podpisa pooblastila pooblaščencu. Napadena sodba v tej smeri nima nobenih odločilnih razlogov, zato se je ne da preizkusiti. Tožeči stranki je šele z odločbo CSD K. postavljen skrbnik za poseben primer, ki ima dolžnost in pravico zastopati pravice in koristi tožeče stranke v predmetni pravdi. Skrbniku so bile pravice in obveznosti dane šele z dnem izdaje odločbe, v času od vložitve tožbe pa do 4.4.2007 pa tožeča stranka ni bila sposobna sama opravljati določenih pravdnih dejanj. Zato je storjena absolutno bistvena kršitev določb postopka iz 11. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Sodišče mora na nedovoljena razpolaganja strank tekom postopka paziti po uradni dolžnosti.

Pritožba ni utemeljena.

Neutemeljen je pritožbeni očitek sodišču prve stopnje, da je tožbeni zahtevek nesklepčen. Tožeča stranka je namreč že v tožbi zatrjevala med drugim tudi, da je bilo zdravstveno stanje tožnika ob sklenitvi pogodbe takšno, da je bila njegova sposobnost razumevanja omejena in v zvezi s tem predlagala postavitev izvedenca medicinske stroke, hkrati pa je postavila zahtevek, da je darilna pogodba neveljavna. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, le-to na pravno podlago, na katero stranke opirajo svoje zahtevke in ugovore, ni vezano, zato je dolžno presojati zgolj dejansko trditveno podlago tožbe in postavljeni zahtevek. Ker iz dejstev, navedenih v tožbi, izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, trditve tožene stranke o njegovi nesklepčnosti niso utemeljene.

Prav tako pa sodišče tudi ni zagrešilo očitanih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka iz 11. in 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). V uvodnem delu obrazložitve sodbe je namreč pojasnilo, da je bila tožniku med postopkom postavljena skrbnica za poseben primer, ki je za zastopanje v pravdi pooblastila Odvetniško družbo, ki je vložila tožbo v tožnikovem imenu in odobrila njena dotedanja procesna dejanja. Ta odobritev je razvidna iz listine v spisu na list. številki A 27. Tako ne drži, da sodba nima razlogov o tem, da tožnik odvetniku zaradi poslovne nesposobnosti ni mogel dati veljavnega pooblastila. Ker pa so bila dejanja tožnikovega predhodnega pooblaščenca odobrena s strani postavljene skrbnice, tudi ne gre za primer iz 11. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj ta točka izrecno predvideva, da kršitev ni podana, če so bila posamezna pravdna dejanja pozneje odobrena.

Ker glede na navedeno v pritožbi podani pritožbeni razlogi niso utemeljeni, sodišče prve stopnje pa tudi ni zagrešilo kakšnih kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče paziti v okviru uradnega preizkusa (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu 1. odstavka 154. v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, tožeči stranki pa je dolžna povrniti njene stroške sestave odgovora na pritožbo. Te je sodišče odmerilo po priglasitvi v skladu z Odvetniško tarifo in predstavljajo stroške odgovora na pritožbo, povečane za materialne stroške in davek na dodano vrednost v skupni višini 561,81 EUR.