VSRS Sklep Cp 12/2009

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Z uvodoma navedenim sklepom je Višje sodišče v Kopru dolžnika kaznovalo za žalitev, izraženo v njegovi pritožbi z dne 2. 10. 2008, z denarno kaznijo 150,00 EUR, ki jo mora plačati v 30 dneh.

2Zoper ta sklep je dolžnik pravočasno vložil pritožbo (laično poimenovano kot ugovor), v kateri zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov, ki bi jih uveljavljal, izrecno ne navaja. Izpodbijani sklep ocenjuje kot „grozljiv in žaljiv“ do njega in institucije, ki se imenuje sodišče, sicer pa njegovih obširnih in mestoma še potencirano žaljivih pritožbenih navedb spričo njihove raznorodnosti, nepovezane prepletenosti in tudi delne nerazumljivosti niti ni mogoče strniti v celovit in vsebinsko konsistenten povzetek obrazložitve pritožbe. Formalnega pritožbenega predloga dolžnik ni ponudil.

3Pritožba ni utemeljena.

4Nobene izmed sicer obširnih pritožbenih navedb pritožnika po vsebini ni mogoče pravno opredeliti kot razlog, ki bi utegnil biti relevanten z vidika preizkusa pravilnosti izpodbijane odločitve in ki bi terjal ali vsaj omogočal dialog z naziranji pritožnika s tem v zvezi. To velja tako glede odločitve o podlagi za izrek tako imenovane redovne kazni, oprte na določbe 109. in 11. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), kot tudi glede višine izrečene denarne kazni, v zvezi s katero so se pričakovanja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, da bo „dosegla svoj specialni preventivni namen“, izkazala celo za preoptimistična že v tem postopku s pritožbo. Tako je preostal Vrhovnemu sodišču le še obligatoren preizkus izpodbijanega sklepa v obsegu, predvidenem z določbo drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Ta pa je pokazal, da noben od po uradni dolžnosti upoštevanih pritožbenih razlogov ni podan. Zato je bilo treba dolžnikovo pritožbo na podlagi določbe 353. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani sklep.