VSM Sodba I Cp 658/2018

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta sami svoje pritožbene stroške.

1Z izpodbijano sodbo je prvostopenjsko sodišče pod točko I. izreka odločilo, da sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ostane v veljavi v delu, v katerem je toženi stranki naloženo, da v roku 8 dni plača tožeči stranki glavnico v višini 500.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 7. 2017 dalje, pogodbene obresti v višini 281,24 EUR ter stroške v višini 50,00 EUR in izvršilne stroške v višini 157,84 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 7. 2017 dalje do plačila. Sklep o izvršbi pa je v delu, v katerem je toženi stranki naloženo, da v roku 8 dni plača tožniku zakonske zamudne obresti od zneska 500.000,00 EUR, ki so tekle od 17. 6. 2017 do 3. 7. 2017 ter pogodbene obresti v višini 0,15 EUR, razveljavilo in v tem delu tožbeni zahtevek zavrnilo (točka II. izreka). V odločbi o pravdnih stroških je toženo stranko zavezalo k povrnitvi pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 12.028,54 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru plačilne zamude (točka III. izreka).

2Prvostopno sodbo s pritožbo izpodbija tožena stranka zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter nepravilne uporabe materialnega prava. V pritožbi izpostavlja, da je prvostopno sodišče zmotno ugotovilo in presodilo, da tožeča stranka ni bila neskrbna pri zavarovanju kredita z zastavno pravico na gradbenih strojih, ki so se kupili z denarnimi sredstvi iz sporne kreditne pogodbe. Ker tožeča stranka zaradi svoje neskrbnosti, malomarnosti in nestrokovnosti ni pridobila zavarovanja na financirani opremi, je tudi propadlo zavarovanje z garancijo Slovenskega podjetniškega sklada. Navedena prvovrstna zavarovanja so tako propadla zaradi ravnanja tožeče stranke in tako ni podlage, da bi za povrnitev denarnih sredstev iz naslova kreditne pogodbe bil zavezan toženec kot porok. Zraven tega je pri danem solidarnem poroštvu toženec bil zaveden, saj je glede na postopanje pogodbenih strank bil prepričan, da se bo v primeru kršitve pogodbe kredit poplačal po glavnem dolžniku oziroma iz zavarovanja na s kreditom financirani in kupljeni gradbeni mehanizaciji ali s garancijo Slovenskega podjetniškega sklada. Svojo zavezo solidarnega poroka je dojemal kot subsidiarno zavezo. To pa pomeni, da je bil v zmoti glede vrste poroštva in s poroštvom povezanega vrstnega reda poplačila morebitne zapadle terjatve. Prvostopno sodišče je tudi neutemeljeno zavrnilo dokazni predlog tožene stranke za zaslišanje priče N. L., ker je ravno zaradi njenega postopanja propadlo v pogodbi dogovorjeno zavarovanje terjatve s zastavno pravico na gradbenih strojih in s tem tudi garancija Slovenskega podjetniškega sklada. Z opustitvijo izvedbe navedenega dokaza je prvostopno sodišče storilo relativno kršitev določb postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.

3V odgovoru na pritožbo se tožeča stranka zavzema za potrditev prvostopne sodbe.

4Pritožba ni utemeljena.

5Ni sporno, d je bila med tožečo stranko kot kreditodajalcem ter družbo C. d.o.o. kot kreditojemalcem sklenjena pogodba o dolgoročnem kreditu za kredit v višini 500.000,00 EUR (priloga A1). V kreditni pogodbi se je kreditojemalec, to je gospodarska družba C. d.o.o., katere družbenik je bil tudi toženec zavezala, da bo za zavarovanje vseh terjatev po pogodbi takoj po prevzemu in aktiviranju gradbene mehanizacije, ki je bila predmet financiranja po pogodbi le to zastavila banki. Zraven navedenega zavarovanja kredita je bila kot zavarovanje dogovorjena še garancija Slovenskega podjetniškega sklada (nadalje Sklad) in solidarno poroštvo toženca. V posledici neizpolnitve pogodbenega dogovora o zavarovanju kredita je banka odstopila od kreditne pogodbe in od glavnega dolžnika in poroka terjala vrnitev kredita z dogovorjenimi pogodbenimi obrestmi in stroški.

6Prvostopno sodišče pravilno ugotavlja, da kreditojemalec, gospodarska družba C. d.o.o. ni izpolnila pogodbeno dogovorjene obveznosti, ker tožeči stranki za zavarovanje kredita ni zastavila gradbene mehanizacije, ki je bila predmet financiranja po pogodbi. Iz navedenega razloga je tudi propadla oziroma prenehala garancija Sklada. Pravilna je tudi ugotovitev in zaključek prvostopnega sodišča, da je kreditojemalec prekršil obveznost iz kreditne pogodbe (prvi odstavek 3. člena pogodbe), saj ni zagotovil s kreditno pogodbo dogovorjenih zavarovanj (zavarovanje kredita z zastavo gradbene mehanizacije, garancija Sklada). Pri tem ima prvostopno sodišče tudi prav, da je bila tožeča stranka tista, ki je opustila zavarovanje, ker je na podlagi kreditne pogodbe za pridobitev zavarovanj bil zavezan kreditojemalec (gospodarska družba C. d.o.o., ki je pridobila kredit), ne pa banka, ki je sicer v predmetnem postopku, kot pravilno zaključuje prvostopno sodišče, izkazala tudi vso skrbnost pri opozarjanju kreditojemalca na pridobitev v pogodbi dogovorjenih zavarovanj za prejeti kredit. Tako ni pritrditi pritožbenim izvajanjem, da je bila tožeča stranka tista, ki je opustila zavarovanje, zaradi česar naj bi bil toženec po določbi 1027. člena OZ prost svoje obveznosti nasproti upniku.

7Pritrditi tudi ni pritožbenim izvajanjem s sklicevanjem na nesporazum oziroma bistveno zmoto, v kateri naj bi toženec podal poroštveno izjavo, ker iz zapisa kreditne pogodbe, katero je podpisal tudi toženec kot porok, povsem jasno izhaja, da toženec s podpisom kreditne pogodbe prevzema solidarno poroštvo¹. Pri taki presoji pa tudi ni zanemariti okoliščine, da je tožnik solidarno poroštvo prevzel za kredit, ki ga je s kreditno pogodbo pridobila gospodarska družba C. d.o.o., katere sam je bil večinski družbenik. Da pa je bila tožencu znana narava solidarnega poroštva, pa izhaja tudi iz izpovedbe priče Z. K., uslužbenke banke, ki je povedala, da je bil toženec seznanjen s pravno naravo v pogodbi dogovorjenega poroštva.

8Prvostopno sodišče je tudi pravilno zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje priče N. L., ker sta razloge, zaradi katerih ni prišlo do zastavitve gradbene mehanizacije za zavarovanje prejetega kredita, zadostno pojasnili že priči Z. K. in T. B. Morebitna sporna notranja razmerja med družbeniki gospodarske družbe C. d.o.o., ki bi naj po pritožbi privedle do tega, da dogovorjeno zavarovanje kredita z zastavo gradbene mehanizacije ni bila realizirana, pa tudi niso odločilna za presojo o obveznosti toženca kot solidarnega poroka. Navedena notranja trenja v gospodarski družbi C. d.o.o. samo še dodatno potrjujejo presojo prvostopnega sodišča, da do realizacije dogovorjene zastave gradbene mehanizacije ni prišlo zaradi neskrbnosti tožeče stranke, temveč zaradi okoliščin na strani kreditojemalca, gospodarske družba C. d.o.o..

9Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ni ugotovilo uradoma upoštevanih kršitev določb postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (353. člen ZPP).

10Tožena stranka s pritožbo ni uspela, tožeča stranka z odgovorom na pritožbo ni prispevala k dodatni razjasnitvi zadeve, in zato pravdni stranki krijeta sami svoje pritožbene stroške.

¹ Po tretjem odstavku 1019. člena OZ porok, če se je zavezal kot porok in plačnik (solidarni porok) odgovarja upniku kot glavni dolžnik za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev bodisi od glavnega dolžnika, bodisi od poroka, ali pa od obeh hkrati.