UPRS Sodba III U 208/2017-8

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Inšpektor dela Inšpektorata Republike Slovenije za delo, Območna enota Murska Sobota - Maribor, Pisarna Maribor (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z odločbo št. 06160-669/2017-010610-2 z dne 16. 6. 2017 (v nadaljevanju izpodbijana odločba) tožeči stranki, kot delodajalcu na gradbišču naročnika Občina A., prepovedal opravljanje dela na izvajanju železokrivskih in tesarskih del ter polaganja požirk za 1. ploščo, kjer je možnost padca v globino, na padnih robovih pa ni varovanja; ter prepovedal delo na gradbenih kozah zaradi prevelikega razmika, saj te nepravilnosti predstavljajo veliko tveganje za nastanek poškodb pri delu. Določil je, da prepoved dela velja do izvršitve predpisanih ukrepov ter da pritožba ne zadrži njene izvršitve, tožeča stranka pa je dolžna o izvršitvi z odločbo naloženih ukrepov obvestiti prvostopenjski organ pred pričektom nadaljevanja teh del, najkasneje pa v roku 8 dni po vročitvi odločbe.

2V obrazložitvi izpodbijane odločbe prvostopenjski organ pojasnjuje, da je dne 15. 6. 2017 inšpektor dela opravil inšpekcijski pregled na gradbišču dogradnje in prenove osnovne šole za potrebe vrtca v Občini A. ter ob tem ugotovil v izreku opisane nepravilnosti. Sestavil je zapisnik, ki je bil vročen odgovornemu vodji del ter na kraju samem na podlagi 1. točke 19. člena v zvezi z 21. členom Zakona o inšpekciji dela (v nadaljevanju ZID-1) izrekel ukrep ustne prepovedi dela. Izpodbijana odločba je pisna oblika teh izrečenih prepovedi.

3Tožeča stranka je zoper izpodbijano odločbo vložila pritožbo, v kateri je navajala, da je že naslednji dan po inšpekcijskem pregledu izvršila odrejene ukrepe in nepravilnosti odpravila, o tem pa obvestila prvostopenjski organ ter zato predlagala, naj se izpodbijana odločba odpravi, oziroma naj se inšpekcijski postopek ustavi. Drugostopenjski organ je pritožbo tožeče stranke zavrnil. Ugotavlja, da tožeča stranka ugotovitvam o kršitvah ne oporeka, pojasnjuje pa, da je moral inšpektor, ki je na podlagi določbe 21. člena ZID-1 izrekel ustno odločbo, nato v osmih dneh izdati še pisno, to je izpodbijano odločbo. Četudi tožeča stranka navaja, da je takoj izpopolnila vse z ustno odločbo naložene ukrepe, je prvostopenjski organ moral izdati in tožeči stranki vročiti še pisno odločbo, kar pa pomeni, da pritožba ni utemeljena.

4Tožeča stranka se z odločitvijo tožene stranke ne strinja in jo izpodbija iz vseh tožbenih razlogov, sodišču pa predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi, tožena stranka pa naj ji povrne stroške postopka. Poudarja, da je takoj po tem, ko je inšpektor dela izdal ustno prepoved dela ter zahteval izvršitev ukrepov za odpravo nepravilnosti, to spoštovala in vse pomanjkljivosti odpravila. Še pred izdajo izpodbijane odločbe je prvostopenjski organ o tem tudi pisno obvestila. Zato meni, da za izdajo izpodbijane odločbe ni bilo potrebe in tudi ne pravne podlage. V izpodbijani odločbi ni pojasnjeno, zakaj naj bi ugotovljene pomanjkljivosti na delovišču ogrožale delavce, saj gre za manjše nepravilnosti. Vsaka objektivno ugotovljena nepravilnost namreč še ne predstavlja grožnje za delavce. V uvodu odločbe je navedeno, da je ta izdana na podlagi 1. točke 18. člena ZID-1, torej da tožeča stranka ni zagotovila brezhibnih sredstev za delo in ustreznega delovnega okolja in delovnega procesa, kar pa iz izreka odločbe ne izhaja. Neposredna nevarnost za življenja delavcev ni bila ugotovljena in v izpodbijani odločbi tudi ni obrazložena. Trdi, da je bilo z izdajo izpodbijane odločbe kršeno tudi načelo sorazmernosti iz 7. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju ZIN), saj je šlo za manjše in takoj odpravljene nepravilnosti ter da zato izdaja odločbe prekomeren in nezakonit ukrep.

5Tožena stranka, ki je sodišču posredovala upravne spise, na tožbo po vsebini ni odgovorila.

K točki I izreka:

6Tožba ni utemeljena.

7Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, izhaja iz podatkov v upravnih spisih ter ima oporo v materialnih predpisih, na katere se sklicuje. Prvostopenjski organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe pojasnil razloge za svojo odločitev, ki jim je pritrdil drugostopenjski organ ter se opredelil tudi do vseh pritožbenih navedb tožeče stranke. V izpodbijani odločbi je inšpektor dela ugotovil nepravilnosti, ki jim tožeča stranka niti v pritožbi niti v tožbi ne oporeka, jih opisal in pojasnil, na kakšni materialni podlagi je ravnanje tožeče stranke ocenil kot nepravilnosti, ki predstavljajo neposredno nevarnost za življenje delavcev. Sodišče zato zavrača očitek, da naj bi bila obrazložitev odločitve nepopolna, torej zavrača očitek o bistveni kršitvi pravil postopka v tem smislu. Prav tako sodišče ugotavlja, da je tožena stranka dejansko stanje zadeve v celoti raziskala, svojo odločitev oprla na relevantne materialne predpise, vse to pa ustrezno utemeljila in zato zavrača tudi očitek o zmotni uporabi materialnega prava in nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju. Kolikor iz te obrazložitve ne izhaja drugače, sodišče razlogom, ki so navedeni v izpodbijani odločbi v celoti sledi in se nanje sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi navedbami tožeče stranke pa še dodaja:

8Dejansko stanje med strankama ni sporno, kot je v svoji odločbi pravilno ugotovil drugostopenjski organ. Tožeča stranka ugotovitvam inšpektorja dela namreč ni oporekala in je izrečene ukrepe že naslednjega dne izvršila ter o tem obvestila inšpektorja. Sporno pa je ali je tožena stranka ravnala pravilno, ko je tožeči stranki nato izdala še pisno, to je izpodbijano odločbo. Tožeča stranka namreč meni, da za izdajo take odločbe, glede na to, da je izpolnila vse naložene obveznosti, ni bilo razloga in da je šlo za nesorazmeren ukrep inšpektorja.

9Skladno z 18. in 19. členom ZID-1 lahko inšpektor dela z odločbo zavezancu prepove opravljanje dela delavcev ali delovnega procesa, oziroma uporabo sredstev za delo do odprave ugotovljenih nepravilnosti. V obravnavanem primeru je inšpektor dela ugotovil, da na delovišču pri izvajanju železokrivskih in tesarskih del ter polaganju požirk na 1. plošči objekta, kjer je možnost padca v globino, ni bilo izvedenega varovanja pred padcem ter da je na dveh gradbenih kozah prevelik razmik. Ocenil je, da ti nepravilnosti, ki ju opredeljujeta 1. in 2. točka 18. člena ZID-1, pomenita neposredno ogrožanje varnosti delavcev, kot to opredeljuje 1. točka 19. člena tega zakona in zato izrekel ustni ukrep prepovedi opravljanja dela do odprave ugotovljenih nepravilnosti. Tožeči stranki je bilo še naloženo, da o izvršitvi izrečenih ukrepov pisno obvesti inšpektorja dela, kar je tožeča stranka naslednjega dne tudi storila.

10Tožena stranka je torej tožeči stranki izrekla odločbo po 18. in 19. členu ZID-1. 21. člen ZID-1 določa, da je taka odločba pisna, lahko pa je tudi ustna. Če je odločba ustna, mora inšpektor zavezancu izdati pisno odločbo najpozneje v osmih dneh od dneva, ko je opravljeno inšpekcijsko nadzorstvo. V obravnavanem primeru je torej inšpektor dela z izpodbijano odločbo (zgolj) izpolnil zahtevo iz drugega odstavka 21. člena ZID-1. Ne gre za odločitev novih ukrepov, pač pa za pisno odločbo, ki povzema vsebino predhodno izrečene ustne odločbe. Po mnenju sodišča je zato irelevantno ali je tožnik še pred izdajo izpodbijane odločbe izpolnil obveznosti, ki mu jih je z ustno odločbo na kraju samem izrekel inšpektor dela, saj je izdaja pisne odločbe obveznost, ki jo prvostopenjskemu organu nalaga 21. člen ZID-1. Izdaja pisne odločbe zato tudi ni prekomeren inšpekcijski ukrep, tako kot to zatrjuje tožeča stranka, saj so bili ukrepi tožeči stranki izrečeni ustno, pisna odločba pa pomeni le njihov pisni odpravek z utemeljitvijo¹.

11Skladno z vsem navedenim je sodišče zaključilo, da tožba ni utemeljena in jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo. O zadevi je odločitev sprejelo brez glavne obravnave, saj temelji na dokazih, ki so bili že izvedeni v postopku izdaje izpodbijane odločbe (drugi odstavek 51. člena ZUS-1), v tožbi pa niso navedena nova dejstva in dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev (2. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

12K točki II izreka:

13Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

¹ 7. člen ZIN določa, da morajo inšpektorji opravljati svoje naloge tako, da pri izvrševanju svojih pooblastil posegajo v delovanje pravnih in fizičnih oseb le v obsegu, ki je nujen za zagotovitev učinkovitega inšpekcijskega nadzora.