UPRS Sodba III U 73/2018-11

Tožba se zavrne.

1Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Kopru na podlagi 48. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) odločilo, da mora tožeča stranka v roku 15 dni na tam navedeni račun Okrožnega sodišča v Kopru plačati znesek v višini 3.203,14 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 15-dnevnega roka dalje do plačila (točka I. izreka). Vračilo začasno založenih sredstev iz naslova prejete brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) je prihodek proračuna Republike Slovenije (točka II. izreka). Na predlog upravičenca lahko pristojni organ za BPP in upravičenec skleneta pisni dogovor o načinu vračila, pri čemer se upošteva višina lastnega dohodka upravičenca in njegov socialni položaj. Dogovor je izvršilni naslov (točka III. izreka).

2V obrazložitvi izpodbijane odločbe je Okrožno sodišče v Kopru (v nadaljevanju tožena stranka) navedlo, da je v zadevi odločalo v ponovnem postopku po tem ko je sklep Bpp 672/2011, Bpp 144/2014 in Bpp 349/2014 z dne 29. 8. 2017. Upravno sodišče Republike Slovenije s sodbo III U 228/2017-6 z dne 17. 11. 2017 odpravilo in zadevo vrnilo v ponoven postopek. V ponovnem postopku je skladno z navodili Upravnega sodišča omogočilo tožeči stranki, da se izjavi o ugotovitvah dokaznega postopka in opravilo poizvedbo v zvezi z procesno sposobnostjo upravičenca (v nadaljevanju tožeča stranka) ter ugotovilo, da tožeča stranka nima omejene poslovne sposobnosti. Glede na vsebino vlog, ki jih je tožeča stranka podala v tem postopku, pa ni razlogov za dvom o njeni polni procesni sposobnosti.

3Ugotovila je, da je bila tožeči stranki z več odločbami dodeljena brezplačna pravna pomoč v postopku zoper A.A. zaradi ugotovitve obsega in deleža na skupnem premoženju in sicer z odločbo Bpp 672/2011 z dne 2. 4. 2012 za pravno svetovanje in zastopanje ter za stroške postopka v zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani P 471/2009, z odločbo Bpp 144/2014 z dne 2. 4. 2014 za pravno svetovanje in zastopanje v zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani P 42/2014 (prej P 471/2009-1) in z odločbo Bpp 349/2014 dne 29. 5. 2014 za sestavo pritožbe zoper sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 42/2014. Ugotovila je, da se navedene odločbe o dodelitvi BPP nanašajo na isti postopek, ki se je glede na procesno situacijo vodil pod več opravilnimi številkami. Tožeča stranka je v postopku za katerega ji je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč delno uspela in je na podlagi pravnomočne sodbe pridobila premoženje. V zemljiški knjigi je tožeča stranka z učinkovanjem od 23. 3. 2015 vpisana kot solastnik 25% deleža na nepremičnini parc. št. *88/0 k.o. ..., druga pravdna stranka (A.A.) pa je, kot izhaja iz podatkov vloženih v spis, tožeči stranki na podlagi pravnomočne sodbe v več obrokih plačala skupaj 3.318,47 EUR. Iz cenitvenega poročila, ki se nahaja v spisu pa izhaja, da je vrednost deleža tožeče stranke na nepremičnini št. *088/0 ..., na dan 25. 3. 2017 13.120,00 EUR.

4Tožeči stranki so bile iz sredstev brezplačne pravne pomoči izplačani stroški v višini 3.203,14 EUR. Vrednost premoženja, ki jo je tožeča stranka prejela znaša 16.438,47 EUR. Tudi če bi se vrednost prejetega premoženja znižala za stroške postopka P 471/2009 Okrožnega sodišča v Ljubljani, glede katerih upravičenec zatrjuje, da jih je plačal iz lastnih sredstev (skupaj 2.090,36 EUR, pri čemer se stroški in predujmi plačani v drugih postopkih ne upoštevajo, oziroma 3.690,36 EUR, če bi se upoštevali tudi plačane predujme v drugih postopkih), vrednost prejetega premoženja še vedno presega znesek stroškov izplačanih iz sredstev BPP. Ker skladno s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 471/2009 z dne 14. 12. 2012 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani Cp 2594/2014 z dne 17. 12. 2014 nasprotna stranka ni dolžna povrnitvi nobenih stroškov, je tožeča stranka dolžna povrniti celotni znesek izplačanih sredstev iz BPP. Okoliščina, da do razdružitve nepremičnine še ni prišlo, glede na to, da je upravičenec z vknjižbo v zemljiško knjigo pridobil lastninsko pravico in s tem pravico do razpolaganja z nepremičnino, ne vpliva na ugotovljeno dejstvo, da je tožeča stranka na podlagi pravnomočne sodbe pridobila premoženje, katerega vrednost presega izplačana sredstva.

5Tožeča stranka v tožbi navaja, da je zahteva za vračilo plačanih sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči neutemeljena in nezakonita. Navaja, da so se njene premoženjske razmere, od tedaj ko ji je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, še poslabšale. Je prejemnica invalidske pokojnine v višini 317,00 EUR in varstvenega dodatka 166,00 EUR tako da je njen mesečni prihodek le 480,00 EUR. S premoženjem, ki ga je pridobila v postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, ki se je zaključil s sodbo P 42/2014 z dne 16. 4. 2014 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2594/2014 z dne 17. 12. 2014 si materialnega položaja ni izboljšala, prav tako pa se tudi niso izboljšale njene življenjske razmere. Postopek delitve solastnega premoženja pa tudi še ni zaključen.

6Z denarnimi sredstvi 3.318,47 EUR je krila stroške postopka, ki se niso krili iz dodeljene brezplačne pravne pomoči, to je stroške izvedenca v znesku 1.023,91 EUR, stroške zaslišanja prič v znesku 921,23 EUR ter stroške osmih prihodov na sodišče v Ljubljano. Nadalje navaja, da je sprožila postopek delitve solastnine na nepremičnini, katere vrednost po podatkih GURS znaša 7.866,00 EUR. V postopku, ki se vodi pri Okrajnem sodišču v Kočevju pod opr. št. N 8/2015 je morala plačati predujem za izvedenstvo gradbene stroke v višini 2x po 800,00 EUR. Glede na opisane materialne zmožnosti nima nikakršnih možnosti za vračilo sredstev, ki se od nje zahtevajo. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo tožene stranke odpravi.

7Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

8Tožba ni utemeljena.

9Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, izhaja iz podatkov v upravnih spisih ter ima oporo v materialnih predpisih, na katere se sklicuje. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe izčrpno pojasnila vse razloge za svojo odločitev. Kolikor iz te obrazložitve ne izhaja drugače, sodišče sledi navedenim razlogom v celoti in se nanje sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi z navedbami tožeče stranke pa še dodaja;

10Prvi odstavek 48. člena ZBPP določa, da je upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ki je delno ali v celoti uspel v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča pridobil premoženje oziroma dohodke, dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka, oziroma tistim zneskom, ki ga Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom tega zakona. V nobenem primeru se od upravičenca do brezplačne pravne pomoči ne sme terjati več, kot je v postopku dejansko dobil (tretji odstavek 48. člena ZBPP).

11Kakor je pravilno ugotovila tožena stranka, je tožeča stranka v zadevi, v kateri ji je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, deloma uspela in je na podlagi pravnomočne sodbe izdane v postopku, za katerega ji je bila dodeljena BPP dejansko prejela premoženje, to je gotovino v skupnem znesku 3.318,47 EUR ter solastninski delež 1/4 na nepremičnine parc. št. *88/0 k.o. ..., pri čemer je vrednost tega deleža v postopku N8/2015, Okrajnega sodišča v Kočevju, sodni cenilec ocenil na 13.120,00 EUR torej je skupaj prejela 16.438,47 EUR oziroma zmanjšano za stroške plačane v zvezi s pridobitvijo tega premoženja 14.348,11 EUR. Tožeča stranka je tako na podlagi prvega odstavka 48. člena ZBPP dolžna povrniti stroške plačane iz naslova BPP, ki so bili v zadevi nesporno ugotovljeni, saj iz sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani P 471/29 z dne 14. 12. 2012 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani Cp 2594/2014 z dne 17. 12. 2014 izhaja, da nasprotna stranka ni dolžna povrniti nobenih stroškov, zato je tožeča stranka kot upravičenec do BPP dolžna povrniti celoten znesek izplačanih sredstev iz BPP. Dolžni znesek pa, kakor je bilo ugotovljeno, ne presega vrednosti prejetega premoženja, zato izključitveni razlog iz tretjega odstavka 48. člena ZBPP ni podan.

12Kakor je bilo tožeči stranki že pojasnjeno v izpodbijani odločbi, vrednost prejetega premoženja, tudi če bi se znižala za stroške postopka, ki jih tožeča stranka uveljavlja v zvezi s postopkom P 471/2009 Okrožnega sodišča, še vedno presega znesek stroškov izplačanih iz sredstev brezplačne pravne pomoči, pri čemer sodišče dodaja, da se stroške predujmov, ki jih je tožeča stranka plačala v drugih postopkih ne more upoštevati v stroške postopka, v katerem ji je bila odobrena in izplačana BPP, katere vračilo se nalaga z izpodbijano odločbo. V zvezi z ugovorom tožeče stranke, ki se nanaša na njen socialni položaj, sodišče dodaja, da je bilo tožeči stranki v izpodbijani odločbi že pojasnjeno, da na predlog upravičenca lahko pristojni organ za BPP in upravičenec skleneta pisni dogovor o načinu vračila, pri čemer se upošteva višina lastnega dohodka upravičenca in njegov socialni položaj. Dogovor je izvršilni naslov (četrti odstavek 43. člena ZBPP). Če tožeča stranka dogovora ne bi sklenila in če ne bi prostovoljno vrnila oziroma plačala dogovorjenega zneska v roku določenem z izpodbijano odločbo, bo pristojni davčni organ na predlog pristojnega organa za BPP izvršil odločbo po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov, pri čemer je odločba pristojnega organa za BPP iz tretjega odstavka tega člena izvršilni naslov (peti odstavek 43. člena ZBPP).

13Na drugačno odločitev sodišča ne morejo vplivati tožbeni ugovori tožeče stranke, ki se nanašajo na njegovo premoženjsko stanje. Kot je pravilno pojasnila že tožena stranka v izpodbijanem sklepu, sama dolžnost vrnitve sredstev ni vezana na siceršnji finančni položaj zavezanca, temveč na premoženje, ki je bilo prejeto v postopku, za katerega je bila odobrena BPP.

14Ker je odločitev tožene stranke iz zgoraj navedenih razlogov pravilna, tožba ni utemeljena in jo je zato sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

15Ker v tožbi niso navedena nova dejstva in dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev je sodišče v skladu z 2. alineo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločalo na seji senata brez glavne obravnave.