VSM Sodba I Cp 623/2018

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta sami svoje pritožbene stroške.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevek tožnika, da se darilna pogodba med zakoncema, sklenjena v notarskem zapisu, na podlagi katere je tožnik kot darovalec podaril toženki kot obdarjenki eno polovico stanovanjske hiše, zgrajene na parc. št. 794/2 k.o. S.D., razveže. Nadalje je zavrnilo zahtevek, da je toženka dolžna tožniku navedeno darilo vrniti ter izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo, na podlagi katerega se bo na podarjeni polovici v zemljiški knjigi kot lastnik vknjižil tožnik (točka I izreka). V odločbi o pravdnih stroških je tožečo stranko zavezala k povrnitvi pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 2.989,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru plačilne zamude.

2Prvostopno sodbo s pritožbo izpodbija tožeča stranka zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne ugotovitve dejanskega stanja. V pritožbi navaja, da je prvostopno sodišče nepravilno ugotovilo sporno vrednost. Bistveno kršitev je storilo s tem, ker ni odločalo o vseh dokaznih predlogih tožeče stranke. Zraven tega pa je izpodbijana sodba nerazumljiva in nepopolna pri ugotovitvah sodišča o obstoju skupnega premoženja pravdnih strank na podarjeni hiši. Pri taki presoji je prvostopno sodišče nepravilno povzelo in ugotavljalo posebno premoženje tožnice pri dograditvi hiše v V.V. in posledično tudi skupno premoženje pri nakupu hiše v D.. Zatrjevane pravne podlage za razvezo darilne pogodbe tudi ni ugotavljalo oziroma jo je ugotovilo zmotno z zaključkom, da sta pravdni stranki sklepali darilno pogodbo zaradi ureditve zemljiškoknjižnega stanja iz naslova skupnega premoženja. Tak zaključek je nepravilen, ker je nakup stanovanjske hiše v D. 100% financiral tožnik. Glede obstoja skupnega premoženja je prvostopno sodišče povsem nepravilno ugotovilo, da je toženka vlagala svoja sredstva v izgradnjo hiše V.V. s sredstvi, katere je dobila v zapuščinskem postopku po svojem očetu. Vsa navedena sredstva (denar in stanovanja na P., ki jih je kupila s temi sredstvi) je potrošila za lastne potrebe in plačila lastnih obveznosti. Do drugačnega zaključka tudi ne more privesti sporazum med pravdnima strankama v notarski obliki sklenjen pri notarju Š. na P., ker na podlagi tega notarskega zapisa ni bila izvedena nobena vknjižba v zemljiški knjigi. Navedeni zapis nima nobenega pravnega učinka. Z navedenim notarskim zapisom pa pravdni stranki tudi nista razveljavili sporne darilne pogodbe v obliki notarskega zapisa, ki tako še vedno učinkuje. Dejstvo je, da je tožnik prodal kmetijo na V.V., ki je predstavljala njegovo posebno premoženje in s tem denarjem kupil hišo v D., ki tako ne spada v skupno premoženje pravdnih strank. Ker sta se pravdni stranki razvezali, je odpadel nagib za daritev in zato utemeljeno zahteva razveljavitev darilne pogodbe, s katero je toženki podaril eno polovico hiše v D. Nepravilna pa je tudi odločitev o stroških postopka, ker je nepravilno ugotovljena vrednost spora. Pritožbenemu sodišču predlaga spremembo oz. razveljavitev izpodbijane sodbe. Priglaša pritožbene stroške.

3V odgovoru na pritožbo se tožena stranka zavzema za potrditev prvostopne sodbe. Priglaša pritožbene stroške.

4Pritožba ni utemeljena.

5V predmetni zadevi tožnik od toženke zahteva vrnitev darila (solastnega deleža na eni polovici nepremičnine parc. št. 794/2 k.o. S.D., nadalje stanovanjska hiša v S.D. v posledici razveze zakonske zveze, zaradi česar je odpadla pravna podlaga - nagib daritve.

6Ni sporno, da sta pravdni stranki od maja 1998 do sklenitve zakonske zveze dne 27. 1. živela v zunajzakonski skupnosti in da sta pravnomočno razvezana s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru IV P 743/2015 z dne 30. 11. 2015. Pravdni stranki sta pri notarju sklenili dne 26. 11. 2012 darilno pogodbo v obliki notarskega zapisa SV, s katero je tožnik podaril toženki polovični solastni delež na stanovanjski hiši v S.D.. Na podlagi te darilne pogodbe je pri deležu ene polovice navedene nepremičnine izvršena vknjižba solastninske pravice v korist toženke. Tudi ni sporno, da sta pravdni stranki v obliki notarskega zapisa SV z dne 18. 3. 2015 sklenili pogodbo o ureditve premoženjskih razmerij med zakoncema, v katerih sta soglasno ugotovili, da sta sklenili v obliki notarskega zapisa darilno pogodbo za stanovanjsko hišo v S.D., v kateri sta zapisala, da mož podari ženi eno idealno polovico nepremičnine, danes pa stranki ugotavljata, da sta navedeno stanovanjsko hišo pridobili oz. zgradili v času trajanja zunajzakonske skupnosti s skupnimi sredstvi in delom ter tako stanovanjska hiša v S.D. predstavlja skupno premoženje zakoncev, na katerem pripada vsaki stranki ena polovica.

7Oba navedena notarska zapisa predstavljata javno listino in tako po določbi prvega odstavka 224. člena ZPP dokazujeta resničnost tistega, kar se v njiju potrjuje ali določa. Po določbi četrtega odstavka 224. člena ZPP pa je dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena. Tožnik ugovarja, da je zapis v pogodbi o ureditve premoženjskih razmer med zakoncema (notarski zapis SV) glede obstoja skupnega premoženja¹ na stanovanjski hiši v S.D. neresničen in ga je podpisal zaradi želje po ohranitvi zakonske zveze. Toženka pa ugovarja, da je zapis v darilni pogodbi (notarski zapis SV ) glede daritve neresničen, ker se je z navedenim pravnim poslom dejansko uredilo premoženjsko (lastniško) razmerje med zakoncema iz naslova skupnega premoženja pridobljenega v času trajanja zakonske oz. zunajzakonske skupnosti.

8Prvostopno sodišče pravilno na podlagi obstoja in pretoka posebnega in ustvarjanja skupnega premoženja pravdnih strank (pritožbeno sodišče se pridružuje presoji prvostopnega sodišča o pretoku posebnega premoženja pravdnih strank in ustvarjanju skupnega premoženja na stanovanjski hiši v S.D., kot jo je prvostopno sodišče sprejelo v točkah 16 do 37 razlogov izpodbijane sodbe) ugotavlja in zaključuje, da predmet daritve v darilni pogodbi v obliki notarskega zapisa SV z dne 26. 11. 2012, torej stanovanjska hiša v S.D., spada v skupno premoženje pravdnih strank ter da sta navedeno darilno pogodbo sklenili dejansko z namenom ureditve premoženjskih razmerij in s tem povezanega lastništva na navedeni stanovanjski hiši. Zraven tega je navedeno dejstvo ugotovljeno v neizpodbiti javni listini, to je v notarskem zapisu - pogodbi o ureditvi premoženjskih razmer med zakoncema SV z dne 18. 3. 2015. Tožnik namreč s sklicevanjem, da je navedeno listino podpisal zaradi ohranitve zakonske zveze ni izkazal, da so v navedeni javni listini dejstva neresnično ugotovljena, kar tudi pravilno ugotavlja prvostopno sodišče (točka 34 razlogov prvostopne sodbe). Ker neizpodbita javna listina SV z dne 18. 3. 2015 dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje in določa (zraven tega je prvostopno sodišče glede na pretok posebnega premoženja pravdnih strank in ustvarjanja skupnega premoženja pravdnih strank tudi pravilno ugotovilo, da sporna stanovanjska hiša spada v skupno premoženje pravdnih strank) je prvostopno sodišče pravilno presodilo, da namen daritve po izpodbijani darilni pogodbi v obliki notarskega zapisa SV z dne 26. 11. 2012 ni podaritev ene polovice nepremičnine zakoncu, temveč sta z navedenim pravnim poslom pravdni stranki kot zakonca uredili lastništvo na stanovanjski hiši, ki sta jo pridobili in dogradili s svojim in skupnim premoženjem v času trajanja zunajzakonske skupnosti. Izpodbijani pravni posel tako po namenu ne predstavlja darilne pogodbe (533. člen Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ), temveč ureja premoženjska razmerja med zakoncema glede lastništva hiše iz naslova posebnega in skupnega premoženja in tako tudi ni razloga za preklic (vtoževana je razveza) darilne pogodbe (540. člen OZ) zaradi razveze pravdnih strank. Nasprotna pritožbena izvajanja so neutemeljena.

9Prvostopno sodišče je tudi pravilno ugotovilo sporno vrednost, ker polovična vrednost hiše v S.D. znaša 43.175,00 EUR, ne pa 21.587,25 EUR, kot navaja pritožba. Denarna vrednost hiše je ugotovljena na podatkih GURS-a.

10Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev določb postopka (pod navedenim pritožbenim razlogom pritožba dejansko uveljavlja razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja) ali nepravilne uporabe materialnega prava, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (353. člen ZPP).

11Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, tožena stranka z odgovorom na pritožbo ni dodatno prispevala k razjasnitvi zadeve in zato pravdni stranki sami krijeta svoje pritožbene stroške.

¹ Premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, je njuno skupno premoženje (drugi odstavek 51. člena ZZZDR).Premoženje, ki ga ima zakonec ob sklenitvi zakonske zveze, ostane njegova last in z njim samostojno razpolaga (posebno premoženje - prvi odstavek 51. člena ZZZDR).V času trajanja zakonske zveze se skupno premoženje lahko razdeli po sporazumu (drugi odstavek 58. člena ZZZDR).