VSL sklep Cst 547/2018

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo postopek osebnega stečaja nad dolžnikom in imenovalo upravitelja.

2Dolžnik se je zoper sklep pritožil in predlagal, da višje sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom zavrže.

3Pritožba ni utemeljena.

4Bistvo pritožbenih navedb je, da je predlagatelj postopka Ministrstvo za finance, Finančna uprava RS, Finančni urad Ljubljana, matična št. ..., ki nima sposobnosti biti stranka v postopku. Če bi bila stranka postopka Republika Slovenija, potem bi moral biti sedež upnika na vlogi napisan na Gregorčičevi ulici 20 v Ljubljani, ne pa na Šmartinski cesti 55 v Ljubljani. Da je predlagatelj ministrstvo, naj bi izhajalo tudi iz pripisane matične številke predlagatelja.

5Iz predloga za začetek stečajnega postopka izhaja, da je upnica pravilno označena in je sposobna biti stranka postopka. Skladno s prvim odstavkom 76. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP je pravdna stranka vsaka fizična ali pravna oseba. Iz predloga za začetek stečajnega postopka izhaja, da je predlagateljica Republika Slovenija, ki jo zastopa Državno odvetništvo, Šubičeva 2, Ljubljana. To jasno izhaja iz prve in zadnje strani vloge. Drži sicer, da je na prvi strani predloga pri označbi upnice pripisano: Ministrstvo za finance, Finančna uprava RS, Finančni urad Ljubljana, Davčna ulica 1, Ljubljana, matična številka ..., vendar to ni stranka postopka. Predlagateljica je Republika Slovenija, pripis ministrstva k označbi stranke pa ji (predlagateljici) ne jemlje sposobnosti biti stranka postopka. Pomeni le pojasnilo, za katero področje pravnega razmerja gre v zvezi z zatrjevano terjatvijo (prim. sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 540/95 z dne 13. 3. 1997, zlasti napisano v šestem odstavku obrazložitve). Prav tako stališče je Vrhovno sodišče zavzelo tudi v sodbi II Ips 540/1995 z dne 13. 3. 1997, na katero se pritožnik zmotno sklicuje. Pritožnik se sklicuje še na sklep Vrhovnega sodišča VIII Ips 145/96 z dne 15. 4. 1997 in sodbo II Ips 326/98 z dne 3. 3. 1999, vendar tudi v tem delu zmotno. Tudi iz teh odločb namreč izhaja, da je označba stranke v razmerjih, ko nastopa država, pravilna le, če je kot stranka označena Republika Slovenija (če ni s posebnim zakonom določeno drugače).

6Zatrjevana absolutno bistvena kršitev določb postopka iz 11. točke 339. člena ZPP ni podana. Ker tudi niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.