VSK Sklep CDn 47/2019

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1S sklepom Dn 204419/2018 z dne 7.11.2018 je zemljiškoknjižna sodniška pomočnica, pri nepremičnini s parcelno število 1578/5 k.o. ..., dovolila vpis zaznambe razlastitvenega postopka. S sklepom, ki je predmet izpodbijanja s to pritožbo, je prvostopenjsko sodišče ugovor nasprotnega udeleženca zavrnilo in potrdilo sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice.

2Zoper sklep se pritožuje nasprotni udeleženec, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi. Ponavlja že v ugovoru izpostavljeno, da gre za enotno in nedeljivo parcelo, glede katere ni izkazan javni interes za izvedbo razlastitvenega postopka. Izpostavlja, da gre za stanovanjsko hišo s pripadajočim funkcionalno povezanim zemljiščem in je nezakonito, da se dovoli vpis zaznambe na celotno parcelo. Nepremičnina ni deljiva in bi to povzročilo nesorazmerno škodo za samo stanovanjsko hišo. V kolikor obstaja potreba po zaznambi na celotno nepremičnino, je treba izkazati tudi javni interes za celotno parcelo. Tudi iz sodne prakse izhaja, da se mora odločba glasiti točno na tisti del nepremičnine, ki bo prešla v last razlastitvenega upravičenca. Formalni pogoji za vpis ne obstajajo, ker razlastitveni elaborat ni predvidel razlastitve celotne parcele. Izpodbijani sklep je glede na vse zgoraj navedeno napačen in protipraven.

3Pritožba ni utemeljena.

4Zemljiškoknjižni postopek je formalen, saj v njem zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi (124. člen Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju: ZZK-1). Zemljiškoknjižno sodišče je pravilno presodilo, da so potrebne listine predložene in da stanje v zemljiški knjigi omogoča predmetni vpis, torej je pravilno presodilo, da so pogoji za zaznambo razlastitvenega postopka podani. Pritožbenim navedbam, da je nezakonito, da se dovoli vpis zaznambe na celotno parcelo, glede katere (celotne parcele) ni izkazan javni interes za izvedbo razlastitvenega postopka, ni mogoče pritrditi. Gre za zakonsko ureditev zaznambe razlastitvenega postopka, ki je bila tudi predmet presoje Ustavnega sodišča RS¹. Zaznamba je posledica omejitev, ki jih lastniku nepremičnin v četrtem odstavku 200. člena nalaga Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2). Ker je s trenutkom začetka upravnega postopka razlastitve do njegovega pravnomočnega konca že po samem zakonu omejena lastninska pravica na celotni nepremičnini-zemljiški parceli kot objektu zemljiškega prava (in ne le na njenem delu), zemljiškoknjižno sodišče to dejstvo v pravni evidenci nepremičnin z zaznambo zgolj publicira in naredi pravno posledico tega dejstva zemljiškoknjižno učinkovito.

5Pritožbeni očitki torej niso utemeljeni in ker tudi uradni preizkus izpodbijanega sklepa ni pokazal kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke drugega odstavka 161. člena ZZK-1 pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

-------------------------------------------------

¹ Prim. odločba Ustavnega sodišča RS U-I-85/09.