VDSS Sklep Psp 373/2018

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep v I. točki izreka.

II. Tožnik krije stroške pritožbe sam.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo v delu zaradi odprave oziroma spremembe odločbe tožene stranke št. ... z dne 23. 1. 2018 in št. ... z dne 19. 12. 2017 v delu, ki se nanaša na prvi dan tožnikove začasne nezmožnosti za delo, in zaradi odločitve, da je bil prvi dan tožnikove začasne nezmožnosti za delo 5. 1. 2015 (I. točka izreka). Nadalje je odpravilo odločbi tožene stranke št. ... z dne 23. 1. 2018 in št. ... z dne 19. 12. 2017 v delu, ki se nanaša na ugotovitev, da je vzrok tožnikove začasne nezmožnosti za delo v obdobju od 23. 12. 2017 do 31. 1. 2018 poškodba izven dela. Ugotovilo je, da je vzrok tožnikove začasne nezmožnosti za delo v obdobju od 23. 12. 2017 do 31. 1. 2018 bolezen ter nadalje odločilo, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v višini 510,14 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II., III. in IV. točka izreka).

2Zoper I. točko izreka je pritožbo vložil tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je od 5. 1. 2015 dalje ves čas v bolniškem staležu in s tem v zvezi ni bilo nobenega razloga za prekinitev staleža. Tako se tudi ne more določiti nov prvi dan začasne zadržanosti od dela. Da ni bilo nobene prekinitve staleža oziroma začasne zadržanosti od dela je tožnik podal ustrezen dokazni predlog z vpogledom v spis IV Ps 1479/2017, česar pa sodišče ni storilo. Ker ta dokaz ni bil izveden, je bila tožniku kršena pravica do izjave in tudi do izvajanja potrebnih dokazov. Prav tako ima izkazan pravni interes, da se ugotovi, da je prvi dan začasne zadržanosti od dela 5. 1. 2015, saj ima drugačna odločitev zanj hude finančne posledice. Tako je odločitev sodišča, da si tožnik ne more izboljšati pravnega položaja s tem, da se ugotovi, da je prvi dan začasne zadržanosti od dela 5. 1. 2015 napačna in nesprejemljiva. Glede na sodno prakso tožniku tudi ni potrebno dokazati pravnega interesa ampak ga le izkazati glede tega pa je zadostil pravnemu standardu. Pritožbenemu sodišču predlaga, da I. točko izreka spremeni tako, da ugodi tožbenemu zahtevku. Priglaša tudi pritožbene stroške.

3V odgovoru na pritožbo tožena stranka navaja, da zgolj iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je prvi dan zadržanosti od dela 25. 10. 2017. Dokončen in pravnomočen pa postane le izrek izpodbijane odločbe. Tožnik se tako protivi le obrazložitvi, ki pa kot to pravilno poudarja sodišče prve stopnje, za stranko ni obvezujoča. To pa pomeni, da ugotovitvena tožba, da se ugotovi prvi dan začasne zadržanosti od dela, ne more biti predmet sodnega postopka. Prav tako tudi ne drži trditev, da ni mogel izpodbijati odločitve osebnega zdravnika. Tudi po mnenju tožene stranke tožnik nima pravnega interesa za vložitev tožbe, kar pomeni, da je sodišče tožbo v tem delu utemeljeno zavrglo. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje ter odloči, da tožnik sam krije svoje stroške postopka.

4Pritožba ni utemeljena.

5Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo kršitev, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)¹ pazi po uradni dolžnosti.

6Tožnik je s tožbo izpodbijal dokončno odločbo tožene stranke št. ... z dne 23. 1. 2018, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 19. 12. 2017. Z omenjeno odločbo je imenovani zdravnik odločil, da je tožnik od 23. 12. 2017 do 31. 1. 2018 začasno nezmožen za delo (poškodba izven dela). Sodišče prve stopnje je na podlagi pripoznave odpravilo obe omenjeni odločbi v delu, ki se nanašata na ugotovitev vzroka začasne nezmožnosti za delo ter razsodilo, da je bil tožnik v navedenem obdobju začasno nezmožen za delo zaradi poškodbe izven dela. Omenjeno med strankama ni sporno. Sporen je zgolj datum od kdaj dalje je tožnik začasno zadržan od dela. Iz obrazložitve prvostopenjske odločbe z dne 19. 12. 2017 izhaja, da naj bi bil prvi dan začasne nezmožnosti za delo 25. 10. 2017, medtem ko tožnik zahteva, da se ugotovi, da je prvi dan začasne nezmožnosti za delo 5. 1. 2015. Sodišče prve stopnje se je postavilo na stališče, da ker gre za datum, ki je naveden le v obrazložitvi izpodbijane odločbe ne pa v izreku, tožnik nima pravnega interesa, da bi sodišče tekom postopka ugotovilo, kateri je prvi datum tožnikove začasne nezmožnosti za delo. Pritožbeno sodišče se je v sporu med istima strankama že opredelilo do tega vprašanja.² Zavzelo je stališče, da za dopustnost izpodbojne tožbe ni potrebno dokazovati pravnega interesa, saj se ta domneva. To pa posledično pomeni, da mora v takih primerih sodišče odločiti po vsebini.

7Za odločitev v sporni zadevi pa je odločilno, da je sodišče že v drugem sporu pravnomočno odločilo tudi o spornem bolniškem staležu in sicer od 8. 7. 2017 dalje pa do 24. 10. 2017. Že v tožbi je namreč tožnik pojasnil, da je začasno nezmožen za delo vse od 5. 1. 2015 dalje, s tem da mu v prej navedenem obdobju bolniški stalež ni bil priznan. Zaradi tega je tudi v predmetni zadevi uveljavljal, da se ugotovi, da je začasno nezmožen za delo vse od 5. 1. 2015 dalje (brez prekinitve). Sodišče je glede obdobja od 8. 7. 2017 do 24. 10. 2017 odločilo s pravnomočno sodbo opr. št. IV Ps 1479/2017 z dne 18. 6. 2018. Vpogled v navedeni spis tožnik predlaga tudi v pritožbi. Pritožbenemu sodišču je navedena zadeva poznana, saj je bila predmet presoje tudi navedena sodba, vendar le v delu, ki se nanaša na odločitev o stroških postopka.³

8Upoštevaje navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bilo o spornem obdobju že pravnomočno razsojeno, kar pomeni, da sodišče nima nobene pravne podlage, da bi o istem obdobju ponovno odločalo. Tožnik ima tako v celoti pokrit bolniški stalež od 5. 1. 2015 dalje, ne glede kateri datum je zapisan v obrazložitvi izpodbijanih odločb. Glede na navedeno je bilo potrebno tožbo v tem delu na podlagi 274. člena ZPP zavreči, ne sicer zaradi pomanjkanja pravnega interesa, temveč zato, ker je bilo o spornem obdobju že pravnomočno odločeno.

9Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (I. točka izreka).

10Ker tožnik ni uspel s pritožbo, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP odločilo, da tožnik sam trpi svoje stroške pritožbe.

¹ Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.
² Glej Psp 345/2018 z dne 22. 11. 2018 in Psp 344/2018 z dne 29. 11. 2018.
³ Glej Psp 366/2018 z dne 12. 12. 2018.