UPRS Sodba II U 339/2018-14

Tožba se zavrne.

1Z v uvodu navedeno odločbo, je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi z zapuščinskimi postopki pred okrajnim sodiščem v Mariboru št. D 80/1986, I D 2028/2013 in II D 80/2014. Pri ugotavljanju izpolnjevanja objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči je organ vpogledal v navedene spise. V zadevi št. I D 2028/2013 je tekel postopek po pokojnem A.A., zapuščinski postopek pa se ni opravil, ker zapustnik ni imel premoženja. Premoženje se je kasneje očitno našlo, zato se je odprla nova številka zadeve in sicer II D 80/2014. Tožnica glede te navaja, da dedovanje ni bilo izvedeno pravilno, ker sodišče ni upoštevalo oporoke. V zvezi z zadevo D 80/1986, kjer je šlo za zapuščinski postopek po tožničinem pokojnem dedku tožnica prav tako navaja, da je bilo dedovanje izvedeno nepravilno, ker ni bila upoštevana oporoka, dedič dedkovega premoženja pa bi moral biti njen oče.

2Postopek po prosilkinem očetu se je končal s sklepom o dedovanju z dne 20. 10. 2016 in je postal pravnomočen po tožničini pritožbi 3. 2. 2017. Organ za brezplačno pravno pomoč ocenjuje, da prosilka v postopku, v zvezi s katerim se zavzema za dodelitev brezplačne pravne pomoči, nima verjetnega izgleda za uspeh, saj je dejansko stanje takšno, da je zadeva že pravnomočno zaključena, niso pa podani niti pogoji za obnovo postopka po 394. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Tožnica sicer navaja, da bi bilo v postopku treba uporabiti nova dejstva in dokaze, katerih pa ne predstavi. Glede zatrjevane napačne materialnopravne presoje sodišča prve stopnje in očitka glede postopkovnih nepravilnosti organ pa brezplačno pravno pomoč zaključuje, da je to lahko razlog za pritožbo zoper sklep o dedovanju, ne pa razlog za obnovo postopka. Drugih razlogov za obnovo postopka tožnica ne navaja, pavšalne navedbe o postopku s prevaro sodnice oziroma odvetnika pa za obnovo postopka niso dovolj. Enako velja tudi za navedbe v zvezi s postopkom št. D 80/1986, ki je že zdavnaj pravnomočno zaključen in je rok za obnovo postopka potekel. Glede na to je organ za brezplačno pravno pomoč tožničino prošnjo s sklicevanjem na 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) kot neutemeljeno zavrnil.

3Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja, zato vlaga tožbo v upravnem sporu. Ponavlja svoje trditve o tem, da se ne strinja z odločitvami v zadevah D 80/1986 in II D 80/2014. Meni, da bi ji morala biti brezplačna pravna pomoč odobrena, kot ji je bila odobrena že v nekaterih drugih postopkih, ki jih je sprožila zoper banko. Ker sedaj ni dobila brezplačne pravne pomoči, ji je onemogočeno nadaljevanje postopka. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

4Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je bila odločba o zavrnitvi tožničine prošnje izdana, ker njena zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh, kar je organ za brezplačno pravno pomoč v izpodbijani odločbi podrobno razložil. Prosilka teh zaključkov niti ne izpodbija. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne, ker objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni podan.

5Tožeča stranka pri svojih navedbah in stališčih vztraja tudi v vloženih pripravljalnih vlogah.

6Tožba ni utemeljena.

7Pogoje za odobritev brezplačne pravne pomoči določa ZBPP, ki v tretjem odstavku 11. člena pravi, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji določeni z zakonom. Organ za brezplačno pravno pomoč torej ne ugotavlja samo materialnega položaja prosilca, ampak mu zakon nalaga, da ugotovi tudi obstoj drugih pogojev, določenih z zakonom. Druge pogoje, to je okoliščine in dejstva o zadevi, ki se upoštevajo pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči, določa 24. člen ZBPP. Po tem členu se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh tako, da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma, da je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

8Po presoji sodišča je organ za brezplačno pravno pomoč zgoraj navedena določila pravilno uporabil in ugotovil, da tožničina prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni utemeljena, saj tožnica v zadevi, za katero vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, nima verjetnega izgleda za uspeh (prvi odstavek 24. člena ZBPP).

9Tožnica je zaprosila za brezplačno pravno pomoč za tri že pravnomočno zaključene zapuščinske postopke. V pravnomočno zaključene zapuščinske postopke je mogoče poseči le pod pogoji iz 221. do 224. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD). Člen 221. ZD govori o pozneje najdenem premoženju, 222. člen o pozneje najdeni oporoki in 223. člen o novem dediču. Kot je razumeti tožničine navedbe, se ta zavzema za obnovo postopka, glede tega pa 224. člen ZD določa, da kadar je zapuščinska obravnava končana s pravnomočnim sklepom o dedovanju ali sklepom o volilu, pa so dani pogoji za obnovo postopka po določbah pravdnega postopka, se zapuščinski postopek ne obnovi, temveč lahko stranke uveljavljajo svoje pravice v pravdi. Da bi lahko tožeča stranka za uveljavljanje svojih pravic v pravdi dobila brezplačno pravno pomoč, pa bi morala vsaj verjetno izkazati pogoje za obnovo postopka iz 394. člena ZPP. Kot ugotavlja organ za brezplačno pravno pomoč, katerega ugotovitve povzema tudi sodišče (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1), tožnica obstoja teh pogojev ni niti verjetno izkazala, vložitev rednih pravnih sredstev pa ni več mogoča, zato je organ za brezplačno pravno pomoč njeno prošnjo pravilno zavrnil. Tožnica tudi v tožbi ne navaja ničesar, kar bi lahko vplivalo na pravilnost izpodbijane odločitve, saj le pavšalno zatrjuje, da bi ji brezplačna pravna pomoč morala biti odobrena.

10Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.