UPRS Sklep III U 97/2018-7

Tožba se zavrže.

1S sklepom, št. Bpp 219/2018 z dne 20. 4. 2018 (v nadaljevanju izpodbijani sklep), je toženka ugotovila, da ni stvarno pristojna za odločanje o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), ki jo je tožnik pri njej vložil 19. 4. 2018 (1. točka izreka), ter odločila, da prošnjo odstopi v nadaljnje reševanje Upravnemu sodišču Republike Slovenije (2. točka izreka).

2Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja, zato vlaga tožbo v upravnem sporu. V tožbi navaja, da se zadeva začenja na Mestni občini Koper, katere občan je tudi sam, zato meni, da je za odločanje o dodelitvi BPP pristojna toženka. Dodaja še, da se z izpodbijanim sklepom (dodatno) zavlačuje sodni postopek. Sodišču smiselno predlaga, da izpodbijani sklep odpravi.

3Toženka je sodišču poslala del spisa, ki se nanaša na zadevo, saj je spis v preostalem delu temu sodišču že odstopila skupaj z izpodbijanim sklepom. Vsebinskega odgovora na tožbo ni podala.

4Tožba je prepozna.

5Po določbi prvega odstavka 28. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) je treba tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan.

6Iz vročilnice, ki se nahaja v predloženem spisu, je razvidno, da je bil izpodbijani sklep, s katerim je bil končan zadevni postopek, tožniku vročen 25. aprila 2018.

7Z zakonom določeni 30-dnevni rok za vložitev tožbe je tako za tožnika začel teči 26. aprila 2018 in se je iztekel 25. maja 2018 - to je bil torej zadnji dan, ko bi tožnik še lahko pravočasno vložil tožbo. Tožbo pa je vložil šele 28. maja 2018, ko je - kot je razvidno iz sodnega spisa - tukajšnje sodišče prejelo na to sodišče naslovljeno, z navadno poštno pošiljko 25. maja 2018 poslano tožbo, s katero je tožnik sprožil ta upravni spor.

8Kot določa prvi odstavek 29. člena ZUS-1, se tožba vloži pri pristojnem sodišču neposredno pisno ali pa se mu pošlje po pošti. Po drugem odstavku 29. člena ZUS-1 se šteje, da je bila tožba vložena pri sodišču tisti dan, ko je bila priporočeno oddana na pošto. Če tožba na pošto ni oddana priporočeno, ampak je oddana z navadno poštno pošiljko, se šteje, da je vložena takrat, ko jo sodišče prejme. To izhaja tudi iz določb 112. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v upravnem sporu uporabljajo v skladu s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Po prvem odstavku 112. člena ZPP je namreč vloga, ki je vezana na rok, vložena pravočasno, če je izročena sodišču, preden se rok izteče. Če se vloga po pošti pošlje priporočeno ali brzojavno, pa se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena (drugi odstavek 112. člena ZPP). Priporočena je tista poštna pošiljka, ki se kot taka evidentira ob sprejemu (tako tudi sklep Vrhovnega sodišča, VIII DoR 103/2016 z dne 24. 1. 2017). V konkretnem primeru ne gre za takšen primer, saj je tožnik tožbo poslal z navadno (in ne priporočeno) poštno pošiljko, kar je razvidno iz poštne nalepke na pisemski ovojnici, ki je brez oznake R, torej oznake, ki označuje priporočeno poštno pošiljko.

9Glede na navedeno je torej tožnik tožbo zoper izpodbijani sklep vložil 28. maja 2018, ko jo je sodišče prejelo, kar pomeni, da je tožbo vložil po poteku z zakonom predpisanega 30-dnevnega roka, torej prepozno. Če je tožba vložena prepozno, jo mora sodišče po določbi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 s sklepom zavreči. Ker je bila tožba vložena prepozno, se sodišče v dopustnost tožbe zoper sklep o nepristojnosti ni spuščalo.

10Sklep o zavrženju tožbe pomeni, da tožbe ni mogoče vsebinsko obravnavati, ker niso izpolnjene procesne predpostavke, ki jih za to določa zakon.