UPRS Sodba II U 45/2017-16

Tožba se zavrne.

1Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ odločil, da se del GERK¹-a z identifikacijsko št. GERK PID ... domače ime A., vpisan na parc. št. 166/6 in 166/2 k.o. ... v velikosti 11570 m2 ter GERK z identifikacijsko št. GERK PID ... domače ime B v velikosti 16406 m2, GERK PID ..., domače ime B v velikosti 111 m2, na osnovi zahteve A.A., ..., izbrišejo s kmetijskega gospodarstva KMG-MID² ..., katerega nosilec je tožnik in se pripišejo kmetijskemu gospodarstvu KMG-MID ..., katerega nosilka je A.A. ... (1. točka izreka).

2GERK-i za katere ni izkazana pravica uporabe zemljišča in sicer GERK z identifikacijsko številko GERK PID ... domače ime C. v velikosti 12309 m2, GERK z identifikacijsko št. GERK PID ... domače ime Č. v velikosti 6603 m2, GERK z identifikacijsko št. GERK PID ... domače ime D. v velikosti 23550 m2, GERK z identifikacijsko št. GERK PID ... domače ime E. v velikosti 1052 m2, GERK z identifikacijsko številko GERK PID ... domače ime ... v velikosti 11950 m2, GERK z identifikacijsko številko GERK PID ... domače ime C. v velikosti 260 m2, in del GERK-a z identifikacijsko številko GERK PID ... vpisan na parc. št. 166/1 k.o. ... v velikosti 7674 m2, se izbrišejo iz kmetijskega gospodarstva KMG-MID ..., katerega nosilec je tožnik.

3Zahtevi A.A., ... za prepis GERK z identifikacijsko številko GERK PID ... domače ime C. v velikosti 12309 m2, GERK z identifikacijsko številko GERK PID ... domače ime Č. v velikosti 6603 m2, GERK z identifikacijsko številko GERK PID ... domače ime D. v velikosti 23550 m2, GERK z identifikacijsko številko GERK PID ... domače ime E. v velikosti 1052 m2, GERK z identifikacijsko številko GERK PID ... domače ime ... F. velikosti 11950 m2, GERK z identifikacijsko številko GERK PID ... domače ime C. v velikosti 260 m2 in del GERK-a z identifikacijsko številko GERK PID ... vpisan na parc. št. 166/1 k.o. ... v velikosti 7674 m2 se ne ugodi, ker ni izkazana pravica uporabe zemljišča.

4Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je dne 14. 4. 2016 A.A., ..., nosilka KMG-MID ..., pri Upravni enoti Ormož (v nadaljevanju UE Ormož) podala zahtevo za sprostitev in prenos GERK-ov in sicer GERK PID ..., GERK PID ..., GERK PID ..., GERK PID ..., GERK PID ..., GERK PID ..., GERK PID ..., GERK PID ... in GERK PID ... s KMG-MID ..., katerega nosilec je tožnik, na KMG-MID katerega nosilka je A.A. K vlogi je priložila tudi vmesni sklep o dedovanju z dne 2. 7. 2015, ki je postal pravnomočen dne 8. 3. 2016. Na podlagi sklepa o dedovanju, opr. št. D 64/2009 je A.A. postala lastnica in solastnica zemljišč, na katerih so vpisani omejeni GERK-i.

5UE Ormož je z vpogledom v evidenco GERK-ov ugotovila, da ima na zemljšču in sicer na parc. št. 166/2, 166/6, 610/2, 611/2, 612/2 k.o. ..., katerih zemljiškoknjižna lastnica do celote je A.A., vpisane GERK-e njen brat tožnik B.B., nosilec KMG-MID .... Tožnik ima pravico do uporabe zemljišč, katerih solastnik je njegov sin C.C. ml. iz ... UE Ormož je glede na ugotovljena dejstva dne 21. 4. 2016 stranki pozvala, da predložita dokazila o pravici do uporabe na zemljiščih v k.o. ... Nobena od strank upravnemu organu ni predložila ustreznih dokazil.

6V primeru zemljišč v solastnini³ ali skupni lastnini⁴ ima nosilec pravico do uporabe v skladu s 7. členom Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ), ki določa med drugim, da za določitev lastnika, zakupnika in drugega uporabnika kmetijskega zemljišča in način rabe zemljišča ne glede na določbe Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ-A) zadostuje soglasje solastnikov, katerih idealni deleži predstavljajo več kot 1/2 površine zemljišča, če je kmetijsko zemljišče v solastnini in soglasje več kot 1/2 lastnikov, če je kmetijsko zemljišče v skupni lastnini. Ker je iz predloženih dokazil izkazana pravica do uporabe zemljišč na parc. št. 166/2, 166/6, 610/2, 611/2 in 612/2 k.o. ..., katerega lastnica je do celote A.A., je UE Ormož GERK-e, ki so vpisani na teh parcelah pripisal KMG-MID ..., katerega nosilka je lastnica zemljišč. GERK-e, ki so vpisani na parcelah v solasti A.A. in C.C. ml., je upravni organ s KMG-MID ..., katerega lastnik je tožnik, odpisal, saj nima soglasja solastnikov v zadostnem deležu.

7Predlog tožnika, da se postopek prekine oz. zadrži do rešitve zahteve za varstvo zakonitosti podane na Vrhovno državno tožilstvo upravni organ ni upošteval, saj ne gre za predhodno vprašanje v smislu določil Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Z vpisom pravnomočnega sklepa v zemljiško knjigo je A.A. pridobila pravico, kar je upravni organ dolžan upoštevati.

8Zoper izpodbijano odločbo je tožnik vložil pritožbo na Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot drugostopenjski organ. Slednji oz. tožena stranka je pritožbi delno ugodila (1. točka izreka) in izpodbijano odločbo odpravila v delu in v tem delu vrnila v ponovno odločanje in sicer v 2. točki izreka izpodbijane odločbe v delu, ki se nanaša na izbris GERK-a ... domače ime D. v velikosti 23550 m2, iz kmetijskega gospodarstva KMG-MID ..., katerega nosilec je tožnik in v 3. točki izreka v delu, ki se nanaša na zavrnitev zahteve A.A., za pripis GERK-a domače D. v velikosti 23550 m2 na njeno kmetijsko gospodarstvo (2. točka izreka). V ostalem delu ostane izpodbijana odločba nespremenjena (3. točka izreka). V predmetnem upravnem postopku se je ugotavljala upravičenost do uporabe kmetijskih zemljišč in posledično pravilnost vpisov GERK-ov.

9Tožnik je predlagal prekinitev postopka zaradi nepravdnega postopka delitve solastnega premoženja, kateri se pod opr. št. N3/2008 vodi pred Okrajnim sodiščem v Ormožu. A.A. je v odgovoru na pritožbo pojasnila, da s sklepom o dedovanju, opr. št. D 64/2010, ki je postal pravnomočen dne 8. 3. 2016, bilo odločeno, kaj spada v zapuščino in da deduje zapuščino na podlagi oporoke, o pravici do nujnega deleže in o višini nujnega deleža pa bo odločeno v dokončnem sklepu o dedovanju. Tudi Višje sodišče v Mariboru je s sklepom opr. št. I Cp 985/2015 z dne 8. 3. 2016 potrdilo vmesni sklep o dedovanju. Glede prekinitve postopka navaja, da je ta neutemeljen saj nepravdni postopek, ki se vodi pri Okrajnem sodišču v Ormožu, pod opr. št. N 3/2008, se tožnika ne tiče, saj ni solastnik nepremičnega premoženja, solastnik je le njegov sin C.C. ml. Tožena stranka je ugotovila, da je A.A. zemljiškoknjižna lastnica do celote kmetijskih zemljišč s parc. št. 166/2, 166/6, 610/2, 611/2 in 612/2 k.o. ... Na podlagi navedenega je tožena stranka pritožbo tožnika v tem delu potrdila oz. odločila, da ostane izpodbijana odločba nespremenjena.

10Tožnik vlaga tožbo v upravnem sporu zoper izpodbijano odločbo v zvezi s 3. točko izreka drugostopenjske odločbe, razen v delu, ko je bila razveljavljena z odločbo tožene stranke (1. in 2. točka drugostopenjske odločbe), zaradi nepravilne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava in kršitev pravil postopka. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi in ugotovi izpolnitev pogojev za prekinitev postopka po določbah 147. do 153. člena ZUP, ter organu prve stopnje naloži, da se mora v ponovnem postopku opredeliti tudi o (ne)skladju izbrisa vinogradov iz registra pridelovalca grozdja in vina z določbami Zakona o vinu (v nadaljevanju ZVin).

11Tožnik navaja, da je prekinitev postopka predlagal zaradi vloženega ugovora zoper vpis v zemljiško knjigo, po vmesnem sklepu o dedovanju Okrajnega sodišča v Ormožu, opr. št. N 3/2008. Navedel je posledični izbris vinogradov iz registra pridelovalcev grozdja in vina, čeprav je po določbah ZVin, kateri je glede na Zakon o kmetijstvu (v nadaljevanju ZKme-1) in njegove podzakonske predpise specialen in bi moral imeti prednost, vpis vinogradov v register obvezen. Prvostopenjski organ se pri odločanju o pritožbi ni opredelil do (ne)utemeljenosti predloga za prekinitev postopka zaradi teka nepravdnega postopka delitve solastnih nepremičnih. Prav tako se ni opredelil do obveznega vpisa vinogradov v register pridelovalcev grozdja in vina po določbah ZVin ter o nezmožnosti prodaje pridelka in posledično ne obdelavi predmetnih zemljišč. V zvezi z navedbo nasprotne stranke, da formalni pogoj za prekinitev postopka po ZUP ni izpolnjen, ker da se je nepravdni postopek delitve solastnega premoženja prekinil, tožnik meni, da je Okrajno sodišče v Ormožu izdalo sklep o njegovem nadaljevanju in je s potrditvijo na Višjem sodišču v Mariboru postal pravnomočen. Kopijo sklepa je priložil kot dokaz, saj ga do sedaj v postopku ni mogel predložiti. Soglasje sina kot lastnika in solastnika zemljišč so v drugostopenjski odločbi upoštevali kot ustrezno za vpis teh parcel na kmetijsko gospodarstvo, katerega je tožnik nosilec, zato ima izid tega nepravdnega postopka neposreden vpliv na vpis parcel h kmetijskem gospodarstvu. Poleg tega je iz pogleda v lego in prepletenost parcel jasno vidno, da vsaj predmetnih vinogradov kmetijskega gospodarstva ni mogoče obdelovati brez ureditve predhodnih vprašanj. Tožnik meni, da so izpolnjeni pogoji za prekinitev postopka po določbah 147., 153. ZUP in predlaga, da sodišče tožbi ugodi in naloži toženi stranki, da se v ponovnem postopku opredeli tudi do neskladja izbrisa vinogradov iz registra pridelovalca grozda z določbami ZVin.

12V odgovoru na tožbo tožena stranka navaja, da se v konkretnem upravnem postopku ugotavlja upravičenost do uporabe kmetijskih zemljišč in posledično pravilnost vpisa GERK-ov. Tožena stranka je v predmetnem postopku izbrisala GERK-e iz kmetijskega gospodarstva tožeče stranke in jih pripisala A.A., ..., ki so vrisani na zemljišču parc. št. 166/2, 166/6, 610/2, 611/2 in 612/2 k.o. ..., saj je A.A. zemljiško knjižna lastnica teh parcel. Tožena stranka je na podlagi vpogleda v elektronsko zemljiško knjigo ugotovila, da se zemljiško knjižno stanje ni spremenilo, zato vztraja pri svoji odločitvi.

13Tožba ni utemeljena.

14Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, izhaja iz podatkov v upravnih spisih, ter ima oporo v materialnih predpisih, na katere se sklicuje. Prvostopenjski organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe pojasnil vse razloge za svojo odločitev, to pa je dodatno argumentiral drugostopenjski organ ter se opredelil tudi do vseh pritožbenih in ugovornih navedb tožeče stranke. Kolikor iz te obrazložitve ne izhaja drugače, sodišče razlogom, ki so navedeni v izpodbijani odločbi v celoti sledi in se nanje sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi z navedbami tožeče stranke pa še dodaja:

15V 3. točki izpodbijane odločbe prvostopenjski organ ni ugodil zahtevi A.A. v zvezi s pripisi GERK-ov, ker ni izkazala pravice uporabe zemljišča. Tožnik ni izkazal aktivne legitimacije za vložitev tožbe v upravnem sporu zoper navedeni 3. del izreka izpodbijane odločbe in je v tem delu zahtevek neutemeljen.

16Nosilec kmetijskega gospodarstva ima pravico do uporabe zemljišč kmetijskega gospodarstva, ki so vpisana v register kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju RKG) in je obenem odgovoren za obveznosti, ki izhajajo iz ZKZ. Šteje se, da ima nosilec pravico do uporabe zemljišč, če je lastnik ali zakupnik zemljišč oziroma ima za uporabo zemljišč pridobljeno soglasje lastnika zemljišč ali drugo pravno podlago, iz katere izhaja pravica do uporabe zemljišč. Pri zemljiščih v solastnini ali skupni lastnini ima nosilec pravico do uporabe zemljišč v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča (prvi in drugi odstavek 5. člena ZKZ), torej v skladu z določili ZKme-1.

17ZKme-1 v prvem odstavku 7. člena določa, kako mora lastnik, zakupnik ali drug uporabnik obdelovati kmetijsko zemljišče. Za dosego tega cilja zato drugi odstavek tega člena dopušča, da ne glede na določbe SPZ-A, za določitev uporabnika kmetijskega zemljišča in načina rabe zemljišča zadošča soglasje solastnikov, katerih idealni deleži predstavljajo več kot polovico površine zemljišča, če je kmetijsko zemljišče v solastnini ali soglasje več kot polovice lastnikov, če je kmetijsko zemljišče v skupni lastnini.

18Kmetijsko gospodarstvo se vpiše v RKG skladno z določbami Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju Pravilnika). Predvideno je, da se zemljišča, ki tvorijo posamezno kmetijsko gospodarstvo, po določbi 7. člena Pravilnika vpišejo v RKG tako, da se na podlagi dejanskega stanja v naravi vriše GERK. Vpis v GERK opravi UE na predlog nosilca kmetijskega gospodarstva. Če nosilec ni lastnik vpisanih zemljišč, ga lahko UE pozove, da predloži dokazila, s katerimi izkazuje pravico do uporabe zemljišč. Če teh dokazil ne predloži ali če UE na podlagi predloženih dokazil ugotovi, da pogoji za vpis GERK-a niso izpolnjeni, odloči o izbrisu GERK-a ali dela GERK-a. Vlogo za ugotavljanje pravice do uporabe vpisanih zemljišč v registru kmetijskih gospodarstev lahko vloži lastnik ali uporabnik zemljišč, ki izkaže pravico do uporabe teh zemljišč (32. člen Pravilnika). A.A. je v obravnavanem primeru podala zahtevo za sprostitev in prenos GERK-ov, saj je postala na podlagi vmesnega sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Ormožu opr. št. D 64/2010 lastnica in solastnica zemljišč, na katerih so vpisani predmetni GERK-i. Višje sodišče v Mariboru je s sklepom opr. št. I Cp 985/2015 z dne 8. 3. 2016 potrdilo vmesni sklep o dedovanju, ki je tako postal pravnomočen. Sprememba lastniškega stanja po vmesnem sklepu o dedovanju je bila v zemljiški knjigi izvedena dne 7. 7. 2016, kot to izhaja iz izpodbijanega sklepa.

19Prvostopenjski organ je tožnika in A.A. dne 21. 4. 2016 pozval na predložitev dokazil o pravici do uporabe zemljišč. Tožnik je sporočil, da je v zapuščinskem postopku izdan vmesni sklep o dedovanju in zahtevanega dokazila ni predložil. Zato je pravilno sklicevanje tožene stranke na načelo zaupanja v zemljiško knjigo. Kdor v pravnem prometu pošteno ravna in se zanese na podatke o pravicah, ki so vpisani v zemljiški knjigi, zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic (8. člen Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK-1).

20Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ v skladu s 32. členom Pravilnika utemeljeno izbrisal GERK-e iz KMG-MID tožnika in jih pripisal A.A., ki so vrisani na zemljiščih s parc. št. 166/2, 166/6, 610/2, 611/2 in 612/2 k.o. ..., saj je slednja izkazala lastništvo (1. in 2. točka izpodbijane odločbe). Tožnik ni izkazal, da je lastnik ali zakupnik zemljišč oziroma ima za uporabo zemljišč pridobljeno soglasje lastnika zemljišč ali drugo pravno podlago, iz katere izhaja pravica do uporabe zemljišč (7. člen ZKZ).

21Tožnik predlaga prekinitev predmetnega postopka zaradi njegovega ugovora o vpisu v zemljiško knjigo po vmesnem sklepu o dedovanju in zaradi izida nepravdnega postopka delitve solastnih nepremičnih. Predložil je tudi sklep Višjega sodišča v Mariboru opr. št. I Cp 904/2016 z dne 27. 12. 2016 (se nanaša na opr. št. N 3/2008).

22Če je odločitev v upravnem sporu v celoti ali delno odvisna od vprašanja, ki je samostojna pravna celota in sodi v pristojnost drugega sodišča ali organa (predhodno vprašanje), ga lahko sodišče ob pogojih tega zakona samo obravnava, lahko pa postopek prekine, dokler vprašanja ne reši pristojni organ (prvi odstavek 47. člena ZUS-1).

23Sodišče ugotavlja, da sklep Višjega sodišča v Mariboru opr. št. I Cp 904/2016 z dne 27. 12. 2016, ki ga je predložil tožnik ne vpliva na predmetni postopek v smislu predhodnega vprašanja. Iz slednjega izhaja, da je bila pritožba tožnika zoper sklep Okrajnega sodišča v Ormožu opr. št. N 3/2008 z dne 3. 5. 2016 zavrnjena in potrjen sklep sodišča prve stopnje. S slednjim je bilo ugotovljeno, da se prekinjeni pravdni postopek nadaljuje, ter, da namesto umrle predlagateljice Č.Č. vstopi v ta postopek njena dedinja A.A. Gre za procesni sklep, ki nima vpliva na predmetni postopek.

24Tožnik v upravnem postopku ni izkazal drugačnega dejanskega stanja, kot izhaja iz zemljiške knjige glede lastništva spornih nepremičnin, kot tega tudi ni dokazal v predmetnem upravnem sporu.

25GERK-i, ki v naravi predstavljajo vinograde iz KMG, katerih nosilec je bil tožnik, so se posledično izbrisali tudi iz Registra pridelovalcev grozdja in vina po določbah ZVin ter v skladu Pravilnikom (II. vpis in izbris KMG v RKG) .

26Glede na navedeno je sodišče zaključilo, da tožba ni utemeljena in jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo. Ker v tožbi niso navedena nova dejstva in dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev, je sodišče, skladno z 2. alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1, odločilo brez glavne obravnave.

¹ Grafična enote rabe kmetijskega gospodarstva (GERK) je strnjena površina kmetijskega zemljišča z enako vrsto rabe GERK znotraj posameznega bloka (2. odstavek 144. člena Zakona o kmetijstvu – ZKme-1).
² Identifikacijska številka kmetijskega gospodarstva (29. člen ZKme-1).
³ Več oseb ima solastninsko pravico na nerazdeljeni stvari (solastniki), če je delež vsakega izmed njih določen v sorazmerju s celoto (idealni delež-prvi odstavek 65. člena SPZ-A).
⁴ Več oseb ima lahko na nerazdeljeni stvari skupno lastnino (skupni lastniki), kadar njihovi deleži niso vnaprej določeni (72. člena SPZ-A)