VSRS Sklep III Ips 16/2014

I. Reviziji se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Dosedanji potek postopka

1Tožeča stranka je na podlagi pravil o neupravičeni pridobitvi od tožene stranke zahtevala vračilo zneska, prejetega z unovčenjem tožničine menice na podlagi sklepa o izvršbi, ki je bil kasneje razveljavljen.

2Sodišče prve stopnje je ob ugotovitvi, da je bil sklep o izvršbi razveljavljen, utemeljenost tožbenega zahtevka presojalo na podlagi določil pogodbe, sklenjene med pravdnima strankama. Tožbenemu zahtevku je ugodilo v delu, ki se nanaša na dodatna dela, to je za plačilo 16.755,77 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V preostalem delu, to je za dela po pogodbi v znesku 49.269,84 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, pa je tožbeni zahtevek zavrnilo.

3Sodišče druge stopnje je svojo odločitev o ugoditvi pritožbi in spremembi izpodbijane sodbe z ugoditvijo tožbenemu zahtevku utemeljilo z obrazložitvijo, da je z razveljavitvijo sklepa o izvršbi odpadla podlaga, po kateri je bila unovčena menica.

4Vrhovno sodišče je na predlog tožene stranke s sklepom III DoR 59/2013-9 z dne 13. 9. 2013 dopustilo revizijo glede vprašanja:

„Ali je s tem, ko je bil razveljavljen sklep o izvršbi na podlagi menice, na podlagi katerega se je upnik uspel poplačati še pred pravnomočnostjo sklepa, odpadla podlaga v smislu tretjega odstavka 190. člena Obligacijskega zakonika in je dolžnik zaradi odpadle podlage zato upravičen zahtevati plačilo izterjanega zneska ne glede na morebitno utemeljenost poplačila upnika po pogodbi.“

5Na podlagi navedenega sklepa je tožena stranka zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila revizijo. Predlagala je spremembo izpodbijane sodbe z ugoditvijo njeni pritožbi in z zavrnitvijo pritožbe tožeče stranke, podrejeno pa je predlagala razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve v novo odločanje pritožbenemu sodišču.

6Tožeča stranka je na revizijo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

Relevantno dejansko stanje

7Pravdni stranki, tožeča kot naročnik in tožena kot izvajalec, sta 19. 2. 2009 sklenili Pogodbo št. 1 o sanaciji tirov, potnih prehodov in ureditvi kretnice (v nadaljevanju Pogodba). Pogodba je bila sklenjena na „funkcionalni ključ“ za ceno 70.000,00 EUR brez DDV (4. člen Pogodbe). Za zavarovanje plačila po Pogodbi je tožeča stranka izdala toženi stranki bianco menico z menično izjavo s pooblastilom toženi stranki, da jo izpolni (priloga A2).

8Tožena stranka je dela po pogodbi izvedla in zanje tožeči stranki izstavila račun št. 04/09. Tožeča stranka je račun v višini 84.000,00 EUR (vrednost del po Pogodbi z DDV) le delno plačala, in sicer v znesku 40.320,00 EUR. Poleg računa št. 04, ki je ostal neporavnan v višini 43.680,00 EUR, tožeča stranka toženi stranki ni plačala računov št. 25 v znesku 4.356,04 EUR, št. 26/09 v znesku 7.590,00 EUR in št. 27 v znesku 3.610,05 EUR, s katerimi naj bi ji tožena stranka zaračunala izvedena dodatna dela.

9Dne 24. 11. 2010 je tožena stranka (kot upnica) zoper tožečo stranko (kot dolžnico) pri Okrajnem sodišču v Domžalah na podlagi priložene tožničine menice vložila predlog za izvršbo, v katerem je zahtevala plačilo 66.853,16 EUR² z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve predloga dalje. Sklep o izvršbi VL 169945/2010 je bil izdan 6. 12. 2010. Tožena stranka je bila kljub vloženemu ugovoru tožeče stranke že pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi poplačana z unovčenjem menice v znesku 66.853,16 EUR. Izvršilni postopek se je po vloženem ugovoru nadaljeval v pravdi.³ Zaradi umika tožbe je bil pravdni postopek pravnomočno ustavljen ter tudi v 1. in 3. točki izreka razveljavljen sklep o izvršbi.⁴

10Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka pravočasno, ne pa z zamudo kot trdi tožeča stranka, izvedla vsa dela, ki jih je prevzela s Pogodbo. V zvezi z zatrjevanimi dodatnimi deli pa je ugotovilo, da bi tožena stranka kot strokovnjak ta dela morala kot dela, potrebna za izdajo soglasja Slovenskih železnic, predvideti že v ponudbi.

Relevantna pravna pravila

11Zakon o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/1998 s spremembami in dopolnitvami vključno z novelo ZIZ-H; v nadaljevanju ZIZ) v 41.a členu ureja predlog za izvršbo na podlagi priložene menice kot verodostojne listine. Četrti odstavek 46. člena ZIZ določa izjemo od pravila iz drugega odstavka istega člena, da upnik ne more biti poplačan pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi. Upnik se namreč pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi poplača v primeru, ko sodišče izda sklep o izvršbi na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizacijah za plačilni promet, na podlagi predloga za izvršbo, vloženega na podlagi priložene menice.

12Kdor je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, je prejeto dolžan vrniti, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi. Obveznost vrnitve oziroma nadomestitve vrednosti nastane tudi, če kdo nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila ali je pozneje odpadla (prvi in tretji odstavek 190. člena Obligacijskega zakonika).

Razlogi za ugoditev reviziji

13Sklep o izvršbi, ki je bil kasneje razveljavljen, ni bil samostojna, niti edina podlaga za izterjavo vtoževanega denarnega zneska. Tvoril je le procesnopravno podlago za plačilo terjatve. Opiral se je na menico, ki je predstavljala njeno materialnopravno podlago. Menica je bila pravzaprav edini razlog, ki je utemeljevala materialnopravno upravičenost upnika (sedanje tožene stranke), da se poplača v izvršilnem postopku. Potem ko je bila menica izplačana, je ta upravičenost prenehala, saj menice ni mogoče izplačati dvakrat.

14Upnik, ki je poplačan, ne more nadaljevati z izvršilnim postopkom ali gospodarskim sporom, saj nima možnosti za uspeh. Razlog je v tem, ker je njegova terjatev zaradi poplačila prenehala. Interpretacija zakonskih določb, po kateri bi z razveljavitvijo sklepa o izvršbi na podlagi menice, na podlagi katerega se je upnik uspel poplačati še pred pravnomočnostjo sklepa, odpadla podlaga v smislu tretjega odstavka 190. člena Obligacijskega zakonika in bi bil dolžnik zaradi odpadle podlage upravičen zahtevati plačano nazaj, bi vodila do nevzdržne situacije (arg. ad absurdum). Določbe ZIZ, ki omogočajo poplačilo upnika še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, bi mu dejansko onemogočile, da bi prejeto obdržal. Pravilna interpretacija je zato naslednja. Dolžnik je upravičen terjati vrnitev izplačanega zneska le tedaj, če ne obstaja pravna podlaga, da upnik prejeto obdrži.

15Izdana menica je bila bianco menica, ki jo je izpolnila tožena stranka. Pri tem je bila dolžna ravnati na podlagi in v okviru menične izjave tožeče stranke.

16Menica, ki jo je tožena stranka priložila predlogu za izvršbo, ni bila edina pravna podlaga za plačilo denarnega zneska, katerega vrnitev zahteva nazaj tožeča stranka v tem gospodarskem sporu. Tožena stranka je svojo terjatev do tožeče stranke utemeljevala (v tem sporu) tudi s pravnoposlovnim razmerjem med strankama. Menica je služila le za zavarovanje izpolnitve denarne obveznosti tožeče stranke, nastale na pogodbeni podlagi.

17Sodišče druge stopnje bi zato moralo, tako kot je to storilo prvostopenjsko sodišče, obogatitveni zahtevek tožeče stranke presojati v luči njenih pogodbenih obveznosti plačati toženi stranki izvedena dela.

18Vrhovno sodišče je reviziji tožene stranke ugodilo ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava in posledično nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v novo sojenje (drugi odstavek 380. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). V novem sojenju bo sodišče druge stopnje moralo presoditi utemeljenost pritožbenih navedb tožeče stranke v zvezi z očitano zamudo tožene stranke in pritožbene navedbe tožene stranke v zvezi z izvedenimi dodatnimi deli.

O stroških postopka

19Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

¹ Znesek 66.853,16 EUR predstavlja seštevek zneska 43.680,00 EUR (razlika do polnega plačila po izdanem računu št. 04/09) in zneskov po izdanih računih za dodatna dela (račun št. 25/09 v znesku 4.356,04 EUR, št. 26/09 v znesku 7.590,00 EUR in št. 27/09 v znesku 3.610,05 EUR), skupaj 59.236,09 EUR, ter kapitalizirane zamudne obresti do dneva vložitve predloga za izvršbo.
² Sklep Okrajnega sodišča v Domžalah VL 169945/2010 z dne 29. 12. 2010.
³ Sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani XII Pg 301/2011 z dne 11. 10. 2011 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 84/2012 z dne 22. 3. 2012.