VSL Sklep II Cp 1888/2018
ECLI:SI:VSLJ:2019:II.CP.1888.2018Področje: dedno pravo, civilno procesno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–8▾
Jedro povzetek sodišča
Ker pritožnik ni niti oporočni niti zakoniti dedič zapustnikov, izpodbijani delni sklep o dedovanju ne ureja dedovanja premoženja, do katerega bi bil upravičen. Zato tudi dedni dogovor, ki sta ga v zvezi z dedovanjem nepremičnin zapustnikov sklenila oporočna dediča, v ničemer ne posega v pravni položaj pritožnika. Za pritožbo zoper delni sklep o dedovanju zato nima pravnega interesa.
Izrek
Pritožba se zavrže.
Obrazložitev
1Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijanim delnim sklepom o dedovanju ugotovilo, katere nepremičnine sodijo v zapuščino po pokojnem A. A. in v zapuščino po pokojni B. A. (I. točka izreka sklepa). Ugotovilo je tudi, da sta zapustnika z oporokami razpolagala s svojim nepremičnim premoženjem in da sta oporočna dediča njunih nepremičnin C. C. in D. D. (II. točka izreka sklepa). V III. točki izreka sklepa je prvo sodišče povzelo dedni dogovor obeh oporočnih dedičev nepremičnin zapustnikov.
2Zoper sklep se pritožuje E. E. (pritožnik), ki uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka ter predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v nov postopek. V bistvenem navaja, da prvo sodišče ni imelo podlage za izdajo delnega sklepa o dedovanju. Pri sklenitvi dednega dogovora bi moral kot stranka sodelovati tudi pritožnik. Ker pri sklenitvi dednega dogovora niso sodelovali vsi dediči, dedni dogovor ni bil veljavno sklenjen.
3Oporočna dedinja D. D. v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrženje, podrejeno pa njeno zavrnitev.
4Pritožba ni dovoljena.
5Glede na relevantne okoliščine obeh zapuščinskih zadev ni bilo nobenih ovir, da je prvo sodišče izdalo delni sklep o dedovanju. Predmet izpodbijanega sklepa je nepremično premoženje obeh zapustnikov, s katerim sta oporočno razpolagala v celoti, to pa v korist oporočnih dedičev C. C. in D. D., kar pomeni, da pritožnik ni oporočni dedič njunih nepremičnin. Pritožnik tudi ni zakoniti dedič zapustnikov in do dedovanja njunih nepremičnin ni upravičen niti na podlagi določb ZD o dedovanju na podlagi zakona.
6Glede na to izpodbijani delni sklep o dedovanju ne ureja dedovanja premoženja, do katerega bi bil upravičen pritožnik. Zato tudi dedni dogovor, ki sta ga v zvezi z dedovanjem nepremičnin zapustnikov sklenila C. C. in D. D., v ničemer ne posega v pravni položaj pritožnika. Ker je bila odločitev o dedovanju nepremičnega premoženja zapustnikov zrela za razsojo, je prvo sodišče lahko izdalo delni sklep o dedovanju na podlagi 314. člena ZPP.
7Pritožnikov položaj se glede na povedano v zvezi z njegovo pritožbo v ničemer ne bi mogel izboljšati, zato za pritožbo zoper delni sklep o dedovanju nima pravnega interesa. To pomeni, da njegova pritožba ni dovoljena (četrti odstavek 443. člena ZPP).
8Pritožbeno sodišče je zato pritožnikovo pritožbo zavrglo kot nedovoljeno (prvi odstavek 346. člena ZPP).
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 4. 4. 2019Nazaj na vrh ↑