VSC Sklep II Cpg 23/2019

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

1Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo pritožbo predlagatelja proti sklepu z dne 20. 12. 2018. Pritrdilo je predlagatelju, da lahko družbenik preklicuje in spreminja svoje sklepe, vendar mora spremembe, ki se vpisujejo v sodni register, sprejemati v skladu z Zakonom o sodnem registru (v nadaljevanju: ZSReg) in Uredbo o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (v nadaljevanju: Uredba) ter Zakonom o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1). Že vodja sodnega registra je v sklepu pojasnila, da lahko predlagatelj vpiše zmanjšanje osnovnega kapitala v skladu z ZGD-1, 39., 40. in 41. členom Uredbe ter da predlagatelj s predloženimi listinami ni zadostil pogojem. Ni predlagal vpisa v skladu z Uredbo, ZGD-1 pa ne pozna instituta razveljavitve sklepa, zato ne ureja situacije, kot jo je zahteval predlagatelj oziroma ne obstajajo pogoji za vpis spremembe.

2Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo predlagatelj iz razloga zmotne uporabe materialnega prava po 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP) ter 19. členom ZSReg. V pritožbi navaja, da z razveljavitvijo sklepa o nominalnem zvišanju osnovnega kapitala ne pride do nikakršnega izplačila ustanovitelju. Ker je bil vir za nominalno zvišanje osnovnega kapitala preneseni čisti dobiček in se je v obsegu nominalnega zvišanja zvišal osnovni kapital, bi edini razlog zoper dopustnost razveljavitve sklepa o nominalnem zvišanju osnovnega kapitala lahko bila ugotovitev, da se z razveljavitvijo dejansko niža osnovni kapital, kot je bil objavljen z vpisom zvišanja v sodnem registru, kar bi lahko predstavljalo odločitev, ki bi nižala varstvo oziroma bila v škodo upnikov. Ta pomislek je ustanovitelj upošteval, ko je ob analogni uporabi ZGD-1 ob prenosu zneska zmanjšanja osnovnega kapitala, ki je posledica umika lastnega poslovnega deleža, odločil, da se znesek, za kolikor se zaradi razveljavitve sklepa o nominalnem zvišanju osnovnega kapitala zniža osnovni kapital, prenese v kapitalske rezerve. Odločitev je utemeljena z upoštevanjem bilančnopravnih pravil iz XIII. poglavja ZGD-1 o ohranjanju osnovnega kapitala pri d.o.o. tako, da se družbenikom ne sme izplačati ne samo tisto premoženje, ki je potrebno za ohranitev osnovnega kapitala, ampak tudi tisto, ki je potrebno za ohranitev vseh vezanih kategorij lastnega kapitala - kapitalskih in zakonskih rezerv. Če bi sodišče dovolilo predlagani vpis, to ne bi vplivalo na obseg vezanih kategorij kapitala, kamor poleg osnovnega kapitala spadajo še kapitalske in zakonske rezerve.

3Pritožba je utemeljena.

4Subjekt vpisa je v prejšnjem registrskem postopku 17. 9. 2018 dosegel pravnomočni vpis kombiniranega znižanja in zvišanja osnovnega kapitala po sklepu edinega družbenika z dne 31. 5. 2018. Sklep družbenika je imel dve točki: 1. znižanje osnovnega kapitala z umikom lastnega poslovnega deleža v znesku 217.004,25 EUR in 2. nominalno povečanje osnovnega kapitala za isti znesek. Osnovni kapital subjekta vpisa je ostal nespremenjen.

5Obravnavani predlog za vpis znižanja osnovnega kapitala temelji na novem sklepu družbenika z dne 11. 10. 2018 z dvema točkama, s katerima je: 1. razveljavil 2. točko prejšnjega sklepa o nominalnem povečanju osnovnega kapitala za 217.004,25 EUR ter 2. da se ta znesek prenese v kapitalske rezerve. Iz notarskega zapisa sklepa družbenika SV 689/2018 z dne 11. 10. 2018 izhaja, da družbenik zaradi morebitnega varstva upnikov ob smiselni uporabi petega odstavka 381. člena ZGD-1 oblikuje kapitalske rezerve v znesku, ki je enak nominalnemu znesku popravka višine poslovnega deleža in osnovnega kapitala tako, da popravek ne bo vplival na višino vezanih kategorij kapitala (l. št. 7 spisa). To pomeni, da gre sedaj za dosledno izpeljavo znižanja osnovnega kapitala z umikom lastnega poslovnega deleža; kot da predlagatelj nikoli ne bi nominalno povečal osnovnega kapitala. Zato bi se moralo sodišče prve stopnje ukvarjati s pogoji za vpis znižanja osnovnega kapitala z umikom lastnega poslovnega deleža po ZGD-1 in po Uredbi, med katerimi so tudi pogoji, ki so izraz načela varovanja upnikov. Teh predlagatelj ne more obiti, sploh pa ne z razveljavitvijo prejšnjega sklepa o nominalnem povečanju osnovnega kapitala.

6Predlagatelj v pritožbi utemeljeno navaja, da je bil vir za nominalno zvišanje osnovnega kapitala preneseni čisti dobiček, da je v sklepu odločil, da se znesek, za kolikor se zaradi razveljavitve sklepa o nominalnem zvišanju osnovnega kapitala zniža osnovni kapital, prenese v kapitalske rezerve. V skladu s tretjim in petim odstavkom 381. člena ZGD-1 se določbe o rednem zmanjšanju osnovnega kapitala ne uporabljajo, če so delnice, za katere je v celoti vplačan emisijski znesek: - dane družbi na razpolago neodplačno, ali - v breme bilančnega dobička ali statutarnih rezerv ali drugih rezerv iz dobička, če jih je dovoljeno uporabiti za te namene. V primerih iz tretjega odstavka tega člena se v kapitalske rezerve odvede znesek, ki je enak skupnemu najmanjšemu emisijskemu znesku umaknjenih delnic. Izvedbeno določa prvi odstavek 41. člen Uredbe, da je treba predlogu za vpis zmanjšanja osnovnega kapitala z umikom poslovnih deležev (četrti odstavek 516. člena v zvezi s šestim odstavkom 520. člena ZGD-1) med drugim priložiti: 3. bilanco stanja, iz katere so razvidni viri za pridobitev poslovnih deležev zaradi njihovega umika kot dokaz o izpolnjevanju pogojev iz tretjega odstavka 381. člena v zvezi s šestim odstavkom 520. člena in drugim odstavkom 500. člena ZGD-1. Ali so ti pogoji izpolnjeni se sodišče prve stopnje ni ukvarjalo. Zlasti glede predložitve bilance ni pozivalo predlagatelja k dopolnitvi predloga, pa gre za pomanjkljivost, ki se jo da odpraviti. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo in zaradi tega nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Sodišče druge stopnje je ocenilo, da glede na naravo stvari in okoliščine primera, zlasti zaradi zagotavljanja pravice do pritožbe po 25. členu Ustave RS, ne more samo dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjene pomanjkljivosti. Ugodilo je pritožbi predlagatelja, razveljavilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje in mu zadevo vrnilo v nov postopek (prvi odstavek 355. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP in 37. členom ZNP ter 19. členom ZSReg).

7V novem postopku naj sodišče prve stopnje dosledno preizkusi pogoje za vpis znižanja osnovnega kapitala z umikom lastnega deleža. Predlagatelja naj pozove na dopolnitev predloga z bilanco stanja po tretji točki prvega odstavka 41. člen Uredbe.