VSRS Sklep II Ips 128/2017

I. Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

II. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je (med drugim) ugotovilo, da spadata nepremičnini parc. št. 193/1, k. o. ... (zemljišče s stanovanjsko hišo), ter parc. št. 192 in 182/2, obe k. o. ... (zemljišče s hlevom), v skupno premoženje tožnika in toženke, ter da znaša delež vsakega od njiju na skupnem premoženju do ½ (I. točka izreka). V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka).

2Sodišče druge stopnje je toženkino pritožbo zavrnilo in (v I. točki izreka) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3Zoper sodbo sodišča druge stopnje je toženka vložila predlog za dopustitev revizije, ki mu je Vrhovno sodišče ugodilo in revizijo s sklepom II DoR 200/2016 dopustilo glede vprašanja, ali je materialnopravno pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da je tožnik (bivši zunajzakonski partner toženke) solastnik nepremičnine, na kateri stoji stavba, v enakem deležu, čeprav je zemljišče prispevala toženka iz svojega posebnega premoženja, k izgradnji stavbe pa sta oba prispevala v enakem deležu.

4Na podlagi omenjenega sklepa (dopuščena revizija; tretji odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP) je toženka zoper drugostopenjsko sodbo vložila pravočasno revizijo zaradi revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Trdi, da je odločitev sodišč prve in druge stopnje, da sta deleža toženke in tožnika na skupnem premoženju enaka, materialnopravno napačna. Poudarja, da je zemljišča (na katerih sta s tožencem s skupnimi sredstvi zgradila stanovanjsko hišo in začela graditi hlev) pridobila od svojega očeta z izročilno pogodbo, zato ta predstavljajo njeno posebno premoženje. To pomeni, da je k nastanku skupnega premoženja prispevala več kot tožnik in da bi moral biti zato njen delež na skupnem premoženju (ki ga predstavljajo zemljišče s stanovanjsko hišo in zemljišči s hlevom) večji od tožnikovega. Ob tem se sklicuje na pravna pravila stvarnega prava o gradnji na tujem zemljišču iz 21. do 24. člena Zakona o temeljnih lastninskih razmerjih (v nadaljevanju ZTLR) in na pravna pravila družinskega prava iz 59. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR). Zatrjuje tudi, da je podana protispisnost. Predlaga, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijani sodbi razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi pritožbi.

5Revizija je bila vročena tožniku, ki je nanjo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

6Revizija je utemeljena.

7Revizijsko sodišče uvodoma pojasnjuje, da je izpodbijano sodbo preizkusilo le v okviru pravnega vprašanja, glede katerega je bila revizija dopuščena (drugi odstavek 371. člena ZPP). V obravnavni zadevi je bila revizija dopuščena glede vprašanja, ali je materialnopravno pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da je tožnik (bivši zunajzakonski partner toženke) solastnik nepremičnine, na kateri stoji stavba, v enakem deležu, čeprav je zemljišče prispevala toženka iz svojega posebnega premoženja, k izgradnji stavbe pa sta oba prispevala v enakem deležu.

8Iz dejanskih ugotovitev v pravnomočni sodbi izhaja, da sta bila tožnik in toženka zunajzakonska partnerja od leta 1988 (ko se je tožnik preselil na toženkino domačijo) do leta 2011 (ko je njuna življenjska skupnost razpadla), da so nepremičnine, ki jih je toženka dobila od svojega očeta po izročilni pogodbi iz leta 1992, njeno posebno premoženje in da med te nepremičnine sodi tudi parcela (zemljišče), na kateri je zgrajena stanovanjska hiša, in parceli (zemljišča), na katerih so zgrajeni začetki hleva, ter da je delež tožnika in toženke na stanovanjski zgradbi in na zgradbi, imenovani hlev, po dogovoru pravdnih strank od vsakega do ½.

9Najprej je treba pojasniti, da je bila sodna praksa Vrhovnega sodišča, ali za uveljavljanje nadpolovičnega deleža na skupnem premoženju zadošča ugovor ali je treba vložiti nasprotno tožbo, sprva neenotna. Vendar je Vrhovno sodišče v zadevi II Ips 261/2015 z dne 14. 1. 2016 zavzelo stališče, da toženi stranki, če meni, da je njen delež na skupnem premoženju večji od zakonsko domnevane polovice, ni treba vložiti nasprotne tožbe, temveč (za obrambo svojih pravic iz skupne lastnine) zadostuje ugovor. To pomeni, da tožena stranka zakonsko domnevo o enakih deležih lahko izpodbija že z ustrezno trditveno in dokazno ponudbo, kot ji to nalaga materialno pravo v prvem odstavku 59. člena ZZZDR.¹ Stališče sodišča prve stopnje, da sta deleža tožnika in toženke na skupnem premoženju enaka, ker toženka ni vložila nasprotne tožbe za ugotovitev, da je njen delež na skupnem premoženju večji zaradi njenega vloženega posebnega premoženja, se torej izkaže za materialnopravno zmotno.

10Po drugem odstavku 51. člena ZZZDR je premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, njuno skupno premoženje. Po prvem odstavku 59. člena ZZZDR pa se pri delitvi skupnega premoženja šteje, da sta deleža zakoncev enaka, zakonca pa lahko dokažeta, da sta prispevala k skupnemu premoženju v drugačnem razmerju.

11V konkretnem primeru sta zunajzakonska partnerja skupna sredstva (pridobljena z delom v času trajanja njune zunajzakonske skupnosti) vlagala v posebno premoženje enega od zunajzakonskih partnerjev (toženke). Ta vlaganja so imela stvarnopravne posledice, saj je nastala nova stvar, v smislu določb o gradnji na tujem zemljišču². Zunajzakonska partnerja sta namreč v času trajanja njune zunajzakonske skupnosti na zemljiščih, ki so bila toženkino posebno premoženje, s skupnimi sredstvi zgradila stanovanjsko hišo in začela graditi hlev. To pomeni, da so v konkretnem primeru toženkina zemljišča izgubila svojo pravno naravo posebnega premoženja in se preoblikovala v skupno premoženje tožnika in toženke. Vendar imajo toženkina zemljišča kot znatno večji vložek enega od zunajzakonskih partnerjev k pridobivanju skupnega premoženja (lahko)³ vpliv na določitev višjega deleža na skupnem premoženju v toženkino korist.

12Ker se je torej izkazalo, da je zaradi nepravilnega materialnopravnega izhodišča sodišča prve stopnje (da nadpolovičnega deleža na skupnem premoženju ni mogoče uveljaviti z ugovorom) in materialnopravno zmotne presoje sodišča druge stopnje (da v konkretnem primeru vložek posebnega premoženja toženke v skupno premoženje obeh zunajzakonskih partnerjev ni vplival na višino deležev obeh zunajzakonskih partnerjev na skupnem premoženju) dejansko stanje ostalo pomanjkljivo ugotovljeno, je revizijsko sodišče na podlagi drugega odstavka 380. člena ZPP toženkini reviziji ugodilo, sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v novo sojenje, da ovrednoti delež tožnika in toženke na njunem skupnem premoženju, upoštevaje vse okoliščine konkretnega primera.

13Odločitev o priglašenih revizijskih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

------------------------------

¹ Primerjaj tudi zadevo VS RS II Ips 163/2017 z dne 25. 9. 2017.

² Primerjaj 21. člen in 24. do 26. člen ZTLR.

³ Primerjaj drugi odstavek 59. člena ZZZDR.