VSC Sklep II Ip 325/2018

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom prekinilo izvršbo z 8. 8. 2018, dovoljeno s sklepom o izvršbi z dne 3. 11. 2015. Ugotovilo je, da se je nad dolžnikom 8. 8. 2018 začel postopek poenostavljene prisilne poravnave, ki se vodi pod St 2084/2018.

2Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo upnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da postopek poenostavljene prisilne poravnave ne učinkuje na zavarovane terjatve. Tako se izvršba, ki teče zaradi izterjave zavarovane terjatve, ki je bila začeta proti insolventnemu dolžniku pred začetkom postopka poenostavljene prisilne poravnave, z začetkom postopka poenostavljene prisilne poravnave ne prekine. Tudi če bi izvršilno sodišče nadaljevalo prekinjen postopek izvršbe, bi opravilo izvršbo za izterjavo celotne terjatve v skladu z izvršilnim naslovom. Enako stališče je sprejela sodna praksa (sklepa VSK II Ip 69/2015 in VSC II Ip 514/2014). Iz načrta finančnega prestrukturiranja podjetnika z dne 27. 6. 2018, ki je predložen v postopku poenostavljene prisilne poravnave, izhaja, da za imetnike zavarovanih terjatev poenostavljena prisilna poravnava ne bo učinkovala, če bo potrjena. Upnik je pridobil ločitveno pravico oziroma pravico do plačila terjatve iz določenega premoženja dolžnika pred plačilom terjatev drugih upnikov iz premoženja, kot izhaja iz sklepa o izvršbi z dne 3. 11. 2015, izdanega na podlagi neposredno izvršljivih notarskih zapisov. Sklep o izvršbi je bil izdan zoper dva dolžnika G. s.p., nad katerim je bil začet postopek poenostavljene prisilne poravnave, in R. G. - fizično osebo, nad katerim ni dovoljeno začeti ali voditi postopka poenostavljene prisilne poravnave. Ob smiselni uporabi 132. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP) v povezavi z 221.a členom ZFPPIPP izhaja, da se izvršilni postopek ne bi smel prekiniti v delu, ki se nanaša na R. G. kot fizično osebo.

3Dolžnik je po pooblaščencu odgovoril na pritožbo. V odgovoru navaja, da na Ajpesu objavljeni dokumenti zaenkrat ne izkazujejo vsebine, ki jo zatrjuje upnik. Nobenega seznama preizkušenih terjatev ni. Dejstvo prisilne poravnave pomeni prekinitev postopka. Ko bo objavljen sklep o terjatvah in ko bo prišlo do pravnega stanja, ki ga zatrjuje upnik, tedaj nastopijo pravne posledice. Sodišče mora o tem izdati sklep. Potrjena prisilna poravnava ne učinkuje na zavarovane terjatve, prednostne terjatve in izločitvene pravice. Mora pa sodišče tekom postopka priti do takega stanja in izdati sklep.

4Pritožba ni utemeljena.

5Dolžnik v tej zadevi je samo samostojni podjetnik, četudi je upnik v predlogu za izvršbo in posledično sodišče v vseh sklepih navedel poleg s.p. še isto fizično osebo. Zato ne drži pritožbena navedba, da se postopek ne bi smel prekiniti v delu, ki se nanaša na drugega dolžnika, se pravi isto fizično osebo. Tedaj bi se obšla kogentna določba zakona, saj je premoženje s.p. in iste fizične osebe enotno.

6Sklep o izvršbi je bil izdan 3. 11. 2015, poenostavljena prisilna poravnava se je nad dolžnikom začela med izvršilnim postopkom 8. 8. 2018. Kakšen je učinek začetega postopka zaradi insolventnosti, konkretno (poenostavljene) prisilne poravnave, na začet postopek izvršbe določa prvi odstavek 132. člena ZFPPIPP. Postopek izvršbe se prekine z začetkom postopka prisilne poravnave. Gre za zakonsko pravilo. Za poenostavljeno prisilno poravnavo se to pravilo smiselno uporablja, kar določa prva alineja drugega odstavka 221.b člena ZFPPIPP. Na obe določbi ZFPPIPP se je pravilno sklicevalo sodišče prve stopnje. Ne drži, da zato, ker ima upnik zavarovano terjatev in je pridobil ločitveno pravico pred postopkom zaradi insolventnosti, na katero glede na načrt finančnega prestrukturiranja in glede na zakonske učinke poenostavljena prisilna poravnava ne bi učinkovala, ne bi bila smiselna uporaba določbe o prekinitvi postopka. Upnik pričakuje nadaljnje vodenje izvršilnega postopka zaradi poplačila zavarovane terjatve kljub temu, da želi dolžnik z navadnimi upniki doseči prestrukturiranje terjatev. Vendar bi takšna izključitev prvega odstavka 132. člena ZFPPIPP pomenila izjemo od pravila, katere je potrebno vedno ozko tolmačiti. Razlaga upnika je preširoka in ni v skladu z namenom pravila iz prvega odstavka 132. člena ZFPPIPP. Ratio legis za smiselno uporabo prvega odstavka 132. člena ZFPPIPP tudi v postopku poenostavljene prisilne poravnave je v tem, da ima dolžnik primeren čas, da sestavi posodobljen seznam terjatev. To pa narekuje prekinitev vseh postopkov izvršbe¹. Smisel prekinitve je po začetku prisilne poravnave preprečiti upnikom nadaljnje posege na premoženje insolventnega dolžnika, kar je potrebno iz naslednjih dveh razlogov: da se dolžniku omogoči izvedba prisilne poravnave. Nadaljnji posegi po premoženju dolžnika po začetku postopka prisilne poravnave bi namreč znatno zmanjšali zmožnosti dolžnika, da poravnava (tekoče) obveznosti med postopkom prisilne poravnave; da se (drugim) upnikom (ki niso upniki v postopkih izvršbe in zavarovanja) zagotovi enakopravno obravnavanje (46. člen ZFPPIPP). Namen teh pravil je preprečiti, da bi upniki na podlagi prisilne izterjave v izvršilnem postopku dosegli ugodnejše plačilo svoje terjatve kot drugi upniki, za terjatve katerih učinkuje prisilna poravnava, oziroma terjatve, ki se plačujejo (hkrati in sorazmerno) po pravilih o plačilu terjatev upnikov v stečajnem postopku². Upnik se v podkrepitev pritožbe sklicuje na dva primera v sodni praksi. V primeru sklepa VSC II Ip 514/2014 ne gre za isto dejansko situacijo, saj je sodišče že odločalo o nadaljevanju prekinjenega postopka po potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi, ko je upnik že predložil posodobljen seznam terjatev, kar ni primer v tej fazi v izpodbijanem sklepu. Drugi primer VSK II Ip 69/2015 sicer potrjuje stališče upnika, vendar iz obrazložitve ni mogoče razbrati, ali je sodišče prve stopnje v času izdaje sklepa že razpolagalo s posodobljenim seznamom terjatev³. Upnikovi argumenti v pritožbi niso prepričali.

7V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

8Dolžnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, saj mu jih upnik ni neutemeljeno povzročil v skladu s šestim odstavkom 38. člena ZIZ in ker niso bili potrebni v skladu s prvim odstavkom 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj z odgovorom ni pripomogel k odločitvi sodišča druge stopnje.

¹ Sklepa VSC II Ip 216/2015 in VSL II Ip 2167/2016, ki se sklicujeta na N. Plavšak, Poenostavljena prisilna poravnava, Pravna praksa 2013, št. 23, stran 6.
² K. A. Kontarščak, Pravilna razlaga pravnih posledic prekinitve izvršilnega postopka zaradi začetka postopka prisilne poravnave, Pravna praksa 2013, stran 10 in naslednje, ki se prav tako sklicuje na N. Plavšak, ZFPPIPP z razširjenimi uvodnimi pojasnili, GV Založba, Ljubljana 2008, str. 116.
³ Enako v opombi št. 3 sklepa VSL II Ip 2167/2016.