VSC Sklep Cp 509/2018

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožnica sama krije svoje pritožbene stroške.

1S sklepom N 18/2016 z dne 9. 10. 2017 je sodišče prve stopnje sklenilo, da se vpiše stavba na naslovu ..., s številko ..., stoječa na parceli katastrska občina ... . Ugotovi se, da na stavbi z naslovom ..., s številko ..., obstoji etažna lastnina. Ugotovi se, da skupna dela stavbe z naslovom ..., s številko ..., predstavljata in se kot taka vpišeta: parcela katastrska občina ... in del stavbe št. ..., ID znak ... ter se ugotovijo in vpišejo solastniški idealni deleži na splošnih skupnih delih stavbe, ki pripadajo vsakokratnim lastnikom posameznih delov stavbe: za vsakokratnega lastnika posameznega dela št. ..., ID znak ..., delež 159/1000, za vsakokratnega lastnika posameznega dela št. ..., ID znak ..., delež 159/1000, za vsakokratnega lastnika posameznega dela št. ..., ID znak ..., delež 182/1000, za vsakokratnega lastnika posameznega dela št. ..., ID znak ..., delež 182/1000, za vsakokratnega lastnika posameznega dela št. ..., ID znak ..., delež 159/1000, za vsakokratnega lastnika posameznega dela št...., ID znak ..., delež 159/1000. Na stavbi na naslovu ..., s številko..., se ugotovijo in vpišejo naslednji posamezni deli stavbe: posamezni del št. ., ID znak ..., posamezni del št. ..., ID znak..., posamezni del št. ..., ID znak ..., posamezni del št. ..., ID znak ..., posamezni del št. ..., ID znak ... in posamezni del št...., ID znak ... . Pri posameznih delih stavbe se ugotovijo in vpišejo naslednji lastniki: pri posameznih delih stavbe št. ..., ID znak ..., št. ..., ID znak ..., št. ..., ID znak ..., št. ..., ID znak ... in št. ..., ID znak ...: OBČINA ... . ..., MŠ: ..., do celote (1/1), pri posameznem delu št. ..., ID znak ...: D. d. o. o. ..., MŠ: ..., do celote (1/1). V tem nepravdnem postopku je sodišče prve stopnje za potrebe izvedbe predmetnega postopka enotno parcelo št. ... na kateri so stale stavbe št. ..., ... in ..., razdelilo na tri parcelne številke in jih pripisalo k posameznim stavbam s parcelno št. 524, 523 in 79, kot vse to izhaja iz izreka sklepa sodišča prve stopnje. Sodišče je v konkretnem primeru, kot materialno pravo uporabilo določbe 23. in ostalih členov ZVEtL-1. Sodišče je razdelitev parcele ... opravilo na podlagi postavljenega sodnega izvedenca geodetske stroke, ki je izvedel potrebne meritve in parcelo št. ... razdelil na tri nove parcele, od katerih ena predstavlja zemljišče pod stavbo št. ... ter o tem izdelal elaborat parcelacije in evidentiranja stavbe ..., ki ga je sodišču predložil dne 4. 4. 2017. Ta elaborat je sodišče posredovalo vsem udeležencem v postopku in o tem elaboratu se udeleženci niso izjavili. Sodišče je zato 17. 5. 2017 izdalo sklep, s katerim je ugotovilo, da je izdelan elaborat parcelacij in evidentiranje stavbe ... do ... izdelan s strani sodnega izvedenca, primerna strokovna podlaga za vpis v katarske evidence. Elaborat je skupaj s pravnomočnim sklepom z dne 17. 5. 2017 nato posredovalo Geodetski pisarni ... v izvedbo. Sodišče je še na koncu ugotovilo, da ker v konkretnem primeru predloga v smislu določitve pripadajočega zemljišča k stavbi na drugih parcelah, razen tisti, na kateri stavba s številko ... stoji, predlagateljici nista podali, parcela št. ..., ki predstavlja fundus zemljišča pa stavbo, pa je bila ugotovljena in določena kot splošni skupni del stavbe v okviru tega postopka za vzpostavitve etažne lastnine na stavbi in zato o pripadajočem zemljišču k stavbi ..., številka ... v smislu določil ZVEtL-1, posebej ni odločalo. Odločilo je še o stroških tega postopka.

2Zoper takšno odločitev podaja pritožbo osma nasprotna udeleženka po pooblaščenki. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da bi bilo mogoče predlog predlagateljev obravnavati v skladu z določili Stvarnopravnega zakonika (SPZ) in sicer natančneje v skladu z določbo 47. člena, ki ureja gradnjo čez mejo nepremičnine. Nasprotna udeleženka je predlagala, da sodišče v predmetnem postopku s sklepom določi novo mejo med sosednjimi stavbami št. ID ..., ... in ... ter, da določi lastnikom nepremičnine parc. št. ..., k.o. ... primerno odškodnino. Nasprotna udeleženka M. d.d. je dejanska in zemljiškoknjižna lastnica posameznega dela št. 4 v stavbi št. ..., k.o. ..., s solastnino na splošnih skupnih delih. stavbe v etažni lastnini v deležu 9/50-tin celote, zato nasprotna udeleženka predlaga, da v kolikor bo sodišče v obravnavani zadevi določilo novo mejo med stavbami št. ID ..., ... in ... v skladu z določili SPZ oziroma v kolikor bo sodišče sledilo predlogu predlagateljev ter nepremičnino parc. št. ..., k.o. ... opredelilo kot splošni skupni del stavbe št. ... in ... v skladu z določili ZVEtL-a, da nasprotni udeleženki glede na velikost njenega solastniškega deleža na nepremičnini parc. št.... k.o., ... določi primerno odškodnino. Zato nasprotna udeleženka predlaga, da sodišče prve stopnje dopolni sklep ter odloči o podanem predlogu nasprotne udeleženke glede odmere primerne odškodnine zaradi določitve nove meje med predmetnimi nepremičninami. Naslovno sodišče o tem predlogu ni odločilo. V zvezi z odločitvijo o stroških predmetnega postopka nasprotna udeleženka M. d.d. izpostavlja, da je bila pripravljena pristopiti k sporazumni ureditvi etažne lastnine. Sodišče je v svojem zaključku, da se nasprotni udeleženki ne priznajo stroški predmetnega postopka, ker naj ne bi bila pripravljena na sporazumno ureditev etažne lastnine, tako napačno ugotovilo dejansko stanje ter s tem zagrešilo kršitev iz 340. člena ZPP v povezavi s 37. členom ZPP. Zato predlaga, da se pritožbi ugodi ter da sodišče izda dopolnilni sklep glede primerne odškodnine zaradi določitve nove meje med predmetnimi nepremičninami in glede njenih stroškov. Priglaša še pritožbene stroške.

3Pritožba je bila vročena nasprotnim strankam in druga predlagateljica je na pritožbo odgovorila. Mnenja je, da v konkretnem primeru ne gre za gradnjo čez mejo, kot navaja pritožnica M. d.d.. Kot z Občino ... so tudi z njo urejali lastninsko pravico z verigo pogodb v smislu priznanja lastninske pravice in ne po sodni poti, na kateri bi lahko vztrajali.

4Pritožba ni utemeljena.

5V postopku na prvi stopnji je na podani predlog predlagateljev osma nasprotna udeleženka družba M. d.d. v dogovoru na predlog predlagateljic odgovorila, da je na parc. št. ... v zemljiški knjigi že vpisana kot splošni skupni del stavbe in sicer stavba s številko ..., na kateri je etažna lastnina tudi že vzpostavljena. Sicer pa je podala možnost odločitve v smislu določb Stvarnopravnega zakonika o gradnji čez mejo in je predlagala, da sodišče določi novo mejo, med sosednjim stavbami s številkama ..., ... in ... Etažnim lastnikom stavbe s št. ... ter solastnikom parcele št. ... pa določi primerno odškodnino, upoštevaje zlasti velikost solastnega idealnega deleža na tej parceli. Predlagala je tudi povrnitev stroškov postopka, saj je po njeni presoji postopek izključno v interesu predlagateljic. Obe vlogi sta bili posredovani udeležencem postopka.

6Glede določitve meje med sosednjimi stavbami s številkami ..., ... in ... je sodišče prve stopnje tekom postopka na prvi stopnji s sklepom z dne 17. 5. 2017 sklenilo, da je elaborat parcelacije in evidentiranje stavbe ... z dne 28. 3. 2017 sodnega izvedenca geodetske stroke B. N. iz S..., primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskih vpisov. Ta sklep je bil vročen vsem udeležencem tega nepravdnega postopka in ker nihče ni podal pritožbe, je odločba postala pravnomočna dne 9. 6. 2017. Tako so neutemeljene pritožbene navedbe osme nasprotne udeleženke v delu, kjer nasprotna udeleženka v pritožbi navaja, da bi sodišče prve stopnje moralo uporabiti v tej zvezi tudi določbe 47. člena SPZ o gradnji na tujem svetu. Ker osma nasprotna udeleženka ni nasprotovala elaboratu kot ga je izdelal izvedenec geodetske stroke tekom postopka na prvi stopnji, kar vse je sodišče prve stopnje ugotovilo s sklepom z dne 17. 5. 2017, se tako pritožbene navedbe predlagateljice, da bi sodišče prve stopnje kot materialnopravno podlago moralo v konkretnem primeru uporabiti ne samo določbe ZVEtL-a, temveč tudi določbe 47. člena SPZ, izkažejo kot pritožbeno neutemeljene. Za drugačno ureditev, bi ta predlagateljica morala podati konkretiziran predlog, tekom postopka na prvi stopnji in ga tudi pritožbeno uveljavljati na primer zoper prej citiran sklep z dne 17. 5. 2017.

7Na nadaljnje pritožbene navedbe o tem, da bi sodišče moralo določiti lastnikom nepremičnine parc. št. ..., k.o. ... primerno odškodnino, pa je o tem pritožbenem razlogu že odgovorjeno s pravnomočnim sklepom sodišča prve stopnje N 18/2016 z dne 11. 7. 2018. Sodišče druge stopnje je namreč ob prvotnem reševanju pritožbe te nasprotne udeleženke sklenilo, da sodišče prve stopnje odpravi pomanjkljivost glede tega, da sodišče prve stopnje v postopku na prvi stopnji ni odločilo o zahtevku te udeleženke tako glede dela plačila odškodnine, kakor glede odločitve o plačilu stroškov v zvezi s tem postopkom, glede katerih je sodišče prve stopnje odločilo, da jih mora ta nasprotna udeleženka trpeti sama. Sodišče prve stopnje pa je z dopolnilnim sklepom z dne 11. 7. 2018 odločilo, da se predlog osme nasprotne udeleženke za določitev primerne odškodnine zavrne. Odločilo je še, da se predlog osme nasprotne udeleženke za povrnitev stroškov prav tako zavrne. Ta dopolnilni sklep je postal pravnomočen dne 19. 9. 2018. Ker zoper ta sklep, s katerim je sodišče prve stopnje odločilo še o delu zahtevka v katerem z izpodbijanim sklepom ni odločilo, se tako izkaže, da je s tem dopolnilnim sklepom, ki je postal pravnomočen, sodišče prve stopnje odločilo o vseh predlogih in zahtevkih osme nasprotne udeleženke.

8Tako se izkaže pritožba osme nasprotne udeleženke za neutemeljeno. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo vso materialno pravo, katerega je citiralo v obrazložitvi svoje odločitve, uraden preizkus sklepa sodišča prve stopnje, izveden s strani sodišča druge stopnje (drugi odstavek 350. člen ZPP v zvezi s členom 37 ZNP) pa je pokazal, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo vso materialno pravo in se mu niso pripetile tiste bistvene kršitve določb pravdnega postopka na katere mora paziti sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti. Zato je sodišče druge stopnje ob uporabi določbe 2. točke prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi s členom 37 ZNP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

9Pritožnica je sicer priglasila svoje pritožbene stroške, ker pa s pritožbo ni uspela, sama krije svoje pritožbene stroške (vse v zvezi s členom 154/II ZPP in členom 165 ZPP, v zvezi s členom 37 ZNP).