VSC Sklep II Kp 27024/2017

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep o stroških kazenskega postopka pod točko I. (ob nespremenjeni točki II.) spremeni tako, da poslej glasi:

odvetniku N. P. se priznajo potrebni izdatki in nagrada z 22% DDV v skupnem znesku 3.097,43 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 6. 2018 dalje do plačila. V presežku se predlog zavrne.

II. V preostalem delu pa se pritožba zavrne kot neutemeljena.

III. Zagovorniku se priznajo stroški pritožbenega postopka v znesku 229,50 EUR, v presežku pa se predlog zavrne.

1S pritožbeno izpodbijanim sklepom je okrožni sodnik na podlagi določb tretjega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) in določbami Odvetniške tarife (Ur. list RS, št. 2/2015, v nadaljevanju OT) odločil, da se odvetniku N. P., ki je obsojenega M. T. v predmetnem kazenskem postopku zagovarjal po uradni dolžnosti, priznajo potrebni izdatki in nagrada z 22 % DDV v skupnem znesku 1.376,90 EUR, v presežku pa se predlog z dne 16. 5. 2018 zavrne. Pod točko II. je sodnik odredil, da se po pravnomočnosti sklepa ta znesek izplača na transakcijski račun odvetnika in sicer 30. dan po prejemu računa.

2Zoper sklep se je odvetnik pravočasno pritožil. Uveljavlja pritožbene razloge zmotne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava ter bistvene kršitve določb kazenskega postopka. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi ter mu odmeri izdatke in nagrado v skladu z Zakonom o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv), OT ter pojasnili in obvezno razlago o uporabi OT Upravnega odbora Odvetniške zbornice Slovenije, ki jo le-ta daje skladno z 19. členom OT in jih je v okviru procesnih predpisov dolžno upoštevati tudi sodišče, ko odloča v okviru svojih pristojnosti o stroških odvetniškega zastopanja.

3Pritožba je delno utemeljena.

4Uvodoma sodišče druge stopnje pritrjuje pritožniku, da je prvo sodišče napačno uporabilo materialno pravo, in sicer določbe 19. člena OT, za sprejem katerih ima Odvetniška zbornica podlago v 19. členu ZOdv. Določba prvega odstavka 19. člena OT namreč določa, da daje pojasnila in obvezne razlage o uporabi tarife Upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije. Pojasnila in obvezne razlage, ki jih daje Upravni odbor Odvetniške zbornice v smislu prvega odstavka 19. člena OT, so v okviru procesnih predpisov dolžna upoštevati tudi sodišča in drugi organi, ki odločajo v okviru svojih pristojnosti o odvetniških stroških (drugi odstavek 19. člena OT). Za razliko od prejšnje ureditve, ko sodišča niso bila dolžna upoštevati pojasnil in obveznih razlag Upravnega odbora Odvetniške zbornice, so slednja torej postala z uveljavitvijo OT zavezujoča tudi za sodišča in so jih dolžna upoštevati pri odmeri stroškov odvetniških storitev.

5Upravni odbor Odvetniške zbornice je 9. 2. 2016 sprejel obvezno razlago prve alinee 1. točke tarifne številke 39 OT in sicer, da po tem določilu, ki določa vrednost storitve posveta s stranko, pomeni storitev posveta samostojno storitev. Kot samostojna odvetniška storitev se posvet s stranko šteje tudi kadar je potreben za opravo posameznih odvetniških storitev, razen, kadar je storitev posveta izrecno zajeta v drugih tarifnih številkah posebnega dela OT. Po obvezni razlagi Upravnega odbora so organi iz drugega odstavka 14. člena OT, pri odločanju o priznanju in odmeri ter povrnitvi stroškov, strošek posveta dolžni priznati. Iz določb V. poglavja OT (kazenski postopek) ne izhaja, da sta pregled spisa in posvet s stranko zajeta že v postavkah tega poglavja, temveč je je ta storitev zajeta v XXI. poglavju OT, v tarifni številki 39 (tako npr. odločbi Upravnega sodišča RS, opr. št. I U 203/2016 z dne 30. 11. 2016 in opr. št. IV U 67/2014 z dne 13. 11. 2014).

6Glede na zgoraj navedeno, je sodišče druge stopnje sledilo pritožbenim argumentom in odvetniku za posvet s stranko 29. 3. 2018 (začete pol ure) po prvi alineji 1. točke tarifne številke 39 OT priznalo 50 točk, za posvet s stranko 18. 4. 2018 v ZPKZ ... (2 uri) oziroma 200 točk ter posvet s stranko 8. 5. 2018 (začete pol ure) 50 točk oziroma skupaj za posvete 300 točk.

7Upravni odbor Odvetniške zbornice je 28. 9. 2017 sprejel pojasnilo k 2. točki prvega odstavka tarifne številke 39 OT in sicer, da se pregled spisov, listin in druge dokumentacije ter sestava poročila o pregledu samostojno ovrednotijo, kar pomeni, da gre za samostojne storitve, ki niso zajete v drugih postavkah. Upravni odbor takšno stališče pojasnjuje z utemeljitvijo, da so te storitve zelo pomembne za zastopanje, saj se na ta način odvetnik seznani z vsebino zadeve, ki je pomembna za zastopanje stranke in v marsikaterem primeru je to edini način dostopa do informacij. Organi iz drugega odstavka 14. člena OT, torej tudi sodišča, so pri odločanju o priznanju in odmeri ter povrnitvi stroškov pregledov spisov, listin in druge dokumentacije ter za sestavo poročila o pregledu, te stroške dolžni priznati. Iz določb V. poglavja OT (kazenski postopek) ne izhaja, da so stroški za pregled spisa in sestavo poročila stranki zajeti že v postavkah tega poglavja.

8Zato gre pritožniku priznati tudi nagrado za pregled spisa na sodišču 17. 4. 2018 po 2. točki prvega odstavka tarifne številke 39 OT (za vsake začete ure po 50 točk) v vrednosti 200 točk ter pisno poročilo 10. 5. 2018 v vrednosti 100 točk oziroma skupaj za pregled spisa in sestavo poročila 300 odvetniških točk.

9Po prvem odstavku 6. člena OT (urnina) gre odvetniku za porabljeni čas zlasti med zastopanjem na narokih, ogledih in drugih sorodnih storitvah vselej poleg plačila za zastopanje, določenega v tarifnih številkah posebnega dela, za vsake začete nadaljnje pol ure nad eno uro tudi urnina v višini 50 točk, vendar za vsakokratno zastopanje največ do višine postavke, ki je v tarifnih številkah posebnega dela določena za prvo tovrstno zastopanje. Sodišče prve stopnje odvetniku ni priznalo priglašenih 150 točk za čas porabljen med zastopanjem na naroku pri državnem tožilcu 8. 5. 2018, ker naj bi iz zapisnika z dne 8. 5. 2018 izhajalo, da je narok trajal le od 12.30 do 13.25 ure, torej manj kot eno uro. Pritožnik sicer pritrjuje, da je sam narok za izvedbo postopka pogajanj za sklenitev sporazuma o priznanju krivde res trajal toliko časa, a se je potem še nadaljeval z narokom za sestavo sporazuma o priznanju krivde, podajo pravnega pouka obtožencu, pregledu in popravljanju vsebine, tiskanju, podpisovanju in vročanju ter je dejansko trajal do 14.45 ure. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da gre tudi v tem delu pritožbenih navedb pritožniku pritrditi, še zlasti glede na obsežnost in kompleksnost samega sporazuma z dne 8. 5. 2018, kot je razviden na list. št. 6194 do 6197 kazenskega spisa. Tako gre pritožniku priznati tudi na račun urnine 8. 5. 2018 150 točk (3 nadaljnje pol ure nad eno uro v višini po 50 točk).

10V nasprotju z zagovornikom sodišče druge stopnje ugotavlja, da mu je prvostopenjsko sodišče nagrado za dve pritožbi zoper sklep o priporu priznalo v pravilni višini po 750 točk. Pritožnik se sicer sklicuje za pojasnilo Upravnega odbora Odvetniške zbornice z dne 12. 7. 2016 k 1. točki tarifne številke 11 OT, a sodišče druge stopnje ugotavlja, da ne gre za identična primera. Po citiranem pojasnilu se pritožba zoper sklep o odreditvi pripora obračuna, sodišče pa je za to dolžno odmeriti odvetniške stroške po 1. točki tarifne številke 11 OT. V obrazložitvi Upravni odbor svoje stališče utemeljuje, da je sklep o priporu glede na določila 202. člena v zvezi z 201. členom Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) šteti za meritorno odločbo, saj sodišče pri odreditvi pripora odloča vsebinsko tako glede vprašanja utemeljenosti suma storitve kaznivega dejanja, kakor tudi glede vprašanja zakaj je odreditev pripora v konkretnem primeru neogibno potrebna za varnost ljudi oziroma potek postopka. V zvezi s takšnim odločanjem sodišče tudi tehta oziroma presoja dokaze. S sklepoma na katera se sklicuje pritožnik, pa pripor zoper obtoženega M. T. ni bil odrejen. Sklep z dne 16. 4. 2018, opr. št. II Ks 27024/2017, je bil le ugotovitven, izdan na podlagi drugega odstavka 207. člena ZKP, ko je senat prvega sodišča v roku dveh mesecev po vložitvi obtožnice, ki je medtem postala že pravnomočna, ugotovil, da so še vedno podani razlogi za pripor. S sklepom z dne 9. 5. 2018, opr. št. III K 27024/2017, pa je bil v skladu z določbo prvega odstavka 361. člena ZKP pripor zoper obtoženca podaljšan po izreku obsodilne sodbe, ki je sledila sklenitvi sporazuma o priznanju krivde. Tako ne gre za situaciji, ki jih predvideva pojasnilo Upravnega odbora z dne 12. 7. 2016, ki se izrecno nanaša na pritožbe zoper sklepe o odreditvi pripora.

11Po 10. členu OT ima odvetnik tudi pravico do potnih stroškov. Sodišče prve stopnje mu je za potovanje od njegove odvetniške pisarne v ... do pripora v ... in nazaj priznalo kilometrino v znesku 40,18 EUR, namesto priglašenih 40,77 EUR, ni pa mu priznalo 3,00 EUR parkirnine. Glede slednje gre ugotoviti, da je odvetnik, sedaj pritožnik niti ni dokazno dokumentiral, in zato je takšna prvostopenjska odločitev neoporečna. Pri ugotavljanju dolžine poti (108,6 km) se je prvo sodišče oprlo na podatke spletnega portala zemljevid.najdi.si, medtem ko se pritožnik sklicuje na aplikacijo Google – zemljevidi, po kateri naj bi pot znašala 110,2 km oziroma kilometrina 40,77 EUR. Gre torej za 0,59 EUR razlike v škodo zagovornika. Sodišče druge stopnje v tem delu pritrjuje sodišču prve stopnje, saj tako npr. na portalu Michelin znaša pot od odvetnikove pisarne do ZPKZ ... in nazaj 108,8 km, kilometrina pa 40,25 EUR, kar pomeni zanemarljivo razliko 7 centov v primerjavi z izračunom prvega sodišča.

12Ima pa pritožnik prav, da je sodišče prve stopnje spregledalo določbo drugega odstavka 7. člena OT po kateri pripada zagovorniku za zagovarjanje obdolženca v kazenskem postopku zvišana skupna vrednost storitve za drugo in vsako nadaljnje očitano dejanje za 25 odstotkov, vendar največ za 100 odstotkov. Obsojeni M. T. je bil v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 186. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), ki je kot kolektivno kaznivo dejanje obsegalo večje število posameznih dejanj. Že sama določba drugega odstavka 7. člena OT govori o dejanjih in ne kaznivih dejanjih. V tej smeri gre tudi pojasnilo Upravnega odbora z dne 28. 9. 2017, ki pravi, da je odvetnik upravičen obračunati, sodišče pa je dolžno odmeriti odvetniške stroške za drugo in vsako nadaljnje očitano dejanje, v skladu z drugim odstavkom 7. člena OT, ne glede na to, kako sodišča ocenijo oziroma pojmujejo posamezna kazniva dejanja. Tudi Upravni odbor poudarja, da je določilo drugega odstavka 7. člena OT zelo jasno in govori o dejanjih.

13Na podlagi vsega zgoraj navedenega je tako sodišče druge stopnje zaključilo, da je zagovornikova pritožba delno utemeljena in mu gre na račun nagrade priznati še dodatnih 750 točk, kar skupaj z že priznanimi po prvem sodišču v izpodbijanem sklepu (4630 točk, upoštevaje drugi odstavek 7. člena OT) znese 5.380 točk. Tem je potrebno prišteti 63,80 točk na račun materialnih stroškov, kar znese skupaj 5.443,80 točk. Upoštevaje določbe petega odstavka 17. člena ZOdv ter drugega odstavka 7. člena OT ostane znesek odvetniških točk enak, torej 5.443,80. Glede na aktualno vrednost odvetniške točke 0,459 EUR, znese tako skupni znesek priznanih stroškov za potrebne izdatke in nagrado zagovornika 2.498,70 EUR, s potnimi stroški 40,18 EUR, 2.538,88 EUR, ter ob prištetju 22% DDV v znesku 558,55 EUR (drugi odstavek 12. člena OT), skupaj 3.097,43 EUR. V skladu z določbo drugega odstavka 18. člena OT, na katero se pritožnik upravičeno sklicuje, saj sodišče prve stopnje o priglašenih stroških zagovarjanja ni odločilo v 30 dneh od prejema odvetnikovega predloga (16. 5. 2018), pripadajo odvetniku tudi zamudne obresti (v predlogu jih je uveljavljal) od dneva zamude, torej od 16. 6. 2018 dalje do plačila.

14Ker je zagovornik s pritožbo v pretežnem delu uspel, mu je sodišče druge stopnje priznalo še pritožbene stroške in sicer nagrado za pravno sredstvo - pritožba zoper procesno odločbo v postopku (50% iz točke 4 tar. št. 10) v vrednosti 500 točk, ne pa priglašenih 1250 točk, saj ne gre za pritožbo zoper meritorno odločbo. Upoštevaje 22% DDV nagradna za pritožbo zoper sklep stroških tako znese 229,50 EUR. Tudi ta znesek bo po pravnomočnosti sklepa nakazan iz proračunskih sredstev na transakcijski račun odvetnika N. P., najkasneje 30. dan po prejemu računa.