VSL Sodba IV Cp 1441/2018

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je toženec dolžan za preživljanje sina A. A. plačevati namesto preživnine, ki je bila določena s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1389/2013-IV z dne 22. 5. 2014 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 2264/2014 z dne 24. 9. 2014 v znesku 200,00 EUR mesečno, na 310,00 zvišano preživnino od 5. 11. 2015 dalje. Višji tožbeni zahtevek je sodišče prve stopnje zavrnilo in še odločilo, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka.

2Toženec je zoper takšno odločitev vložil pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja pritožbene razloge zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka iz 8., 12., 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podredno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Meni, da ni prišlo do bistvenih sprememb glede stroškov za zadovoljitev potreb tožnika in glede njegovih zmožnosti. Sodišče je na ta način dejansko ponovno odločalo o zahtevku, o katerem je bilo že pravnomočno razsojeno. Odločitev je napačna, ker iz nje izhaja, da je prehod iz osnovne v srednjo šolo per se spremenjena okoliščina. Tožnik je v tem postopku zatrjeval enake potrebe kot v prejšnjem postopku. V srednji šoli tožnik nima več stroška malice, saj nima organizirane prehrane. Sodišče je napačno upoštevalo stroške dejavnosti v šoli in izvenšolskih dejavnosti. Okoliščina, da tožnik ne obiskuje glasbene šole in da je opustil badminton, predstavlja razlog za znižanje in ne zvišanje preživnine. Tudi strošek šolanja psa ne predstavlja pravno priznane potrebe otroka. Primerjava stroška psa, ki predstavlja skoraj dvakratnik stroška šolanja na srednji veterinarski šoli, izkazuje očitno dejansko in pravno nepravilnost sodbe. V spisu ni nikakršnega dokaza o strošku tožnikovega prevoza v B. k toženčevemu bratu. Glede preživninske zmožnosti toženca je sodba protispisna in do te mere nejasna, da je ni mogoče preizkusiti. Edina sprememba na njegovi strani je dedovanje po materi, kar predstavlja enkraten dogodek. V pravdni zadevi IV P 487/2016 je toženčev sin C. navedel, da stanuje na naslovu C. 59, ..., kar je prebivališče tožnika in njegove zakonite zastopnice. Če je tako, na tožnika odpade kvečjemu 1/3 stroškov stanovanja. Sodba denarnih sredstev, ki jih je zakonita zastopnica prejela ob razvezi, ne upošteva pri presoji njene preživninske zmožnosti, hkrati pa denarna sredstva na depozitih na ime otrok, ki so ob razvezi pripadla tožencu, upošteva pri presoji njegove preživninske zmožnosti.

3Pritožba je bila vročena tožniku v odgovor. Nanjo je odgovorila tožnikova mati in navedla, da so vse pritožbene navedbe neutemeljene.

4Pritožba ni utemeljena.

5Toženec v pritožbi očita sodišču, da je brez zakonske podlage poseglo v pravnomočno sodbo, s tem kršilo institut pravnomočnosti in zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

6Vsaka sprememba s sodbo določene preživnine pomeni poseg vanjo in v pravnomočnost sodbe. V sporih iz razmerij med starši in otroki zaradi dinamike teh razmerij zakon dopušča tak poseg, če so izpolnjeni predpisani pogoji. Določeni so v 132. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, po katerem sodišče lahko na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Pogoj za utemeljenost zahtevka za zvišanje preživnine je torej porušeno vrednostno sorazmerje med pravno odločilnimi dejavniki: potrebami otroka in zmožnostjo vsakega od staršev. Postopek odločanja o spremembi preživnine je dvofazen, in sicer mora sodišče najprej ugotoviti, ali je v času od prejšnje določitve preživnine do trenutka odločanja v pravdi za njeno spremembo prišlo do bistveno spremenjenih okoliščin na strani preživninskih zavezancev in/ali upravičencev, nato pa mora preživnino znova določiti v sorazmerju z zmožnostmi vsakega izmed preživninskih zavezancev (staršev) in potrebami preživninskega upravičenca (otroka); torej mora v primeru spremenjenih okoliščin na novo poiskati vrednotno razmerje med vsemi navedenimi tremi dejavniki, ki vplivajo na določitev preživnine¹.

7Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je prišlo do spremenjenih okoliščin tako na tožnikovi strani kot tudi na strani toženca. Ugotovilo je, da so se povečale tožnikove potrebe zaradi prehoda iz osnovnošolskega na srednješolsko šolanje. Kot spremenjeno okoliščino je štelo tudi, da tožnik s tožencem nima več nikakršnih stikov, kar pomeni, da ta z njim tudi nima stroškov preživljanja². Do sprememb je prišlo tudi na strani toženca, kot preživninskega zavezanca, saj je v času od prejšnje določitve preživnine po svoji materi podedoval znatno premoženje (v vrednosti okoli 50.000,00 EUR), hkrati pa so se tožencu povišali dohodki oziroma premoženje iz naslova zaposlitve in lastništva njegovih podjetij. Toženec je postal solastnik podjetja D., d. o. o. (11 % lastnik), je lastnik podjetja E., d. o. o. (100 % lastnik), kot direktor pa je zaposlen v podjetju F., d. o. o. V obdobju od jeseni 2016 do vključno marca 2017 je prejemal dve plači, in sicer za delo v podjetju D. in za delo v podjetju F. Prvostopenjsko sodišče je še ugotovilo, da iz prometa na toženčevem računu pri Bank, ki izkazuje denarne transakcije v visokih zneskih (tudi več 10.000,00 EUR), iz prometa na računu podjetja E., iz katerih izhaja več nakazil v dobro s strani različnih podjetij (tudi podjetja D., d. o. o., katerega solastnik je toženec), iz več računov, ki jih je toženec odprl na ime otrok pri različnih bankah in iz toženčevega načina življenja (nakup novega avtomobila, nakup stanovanja v K., katerega solastnik je do 1/2, letovanje v tujini) izhaja znatno premoženjsko stanje, ki ni odvisno zgolj od toženčevih dohodkov. Sodišče prve stopnje pa je kot spremenjeno okoliščino štelo tudi, da ni več preživninske obveznosti za sina C., ki ne živi več pri njem (sin C. je bil tožencu zaupan v vzgojo in varstvo) in je postal polnoleten, od 1. 1. 2017 pa je tudi zaposlen³. Glede na navedeno je pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča o bistveno povečani preživninski zmožnosti toženca.

8Toženec v pritožbi ne prereka zgoraj povzetih dejanskih zaključkov o svoji preživninski zmožnosti. Navaja zgolj, da je edina sprememba povečanje njegovega premoženja z dedovanjem po materi, kar pa je enkraten dogodek. S takšno navedbo nepravilno meri na njegovo neupoštevnost. Gre namreč za znatno premoženje oziroma sredstva, ki jih je po lastnih trditvah vložil v nakup nepremičnine (25.000,00 EUR) in v podjetje D. (zaslišan je izpovedal, da je v navedeno podjetje vložil med 40.000,00 in 45.000,00 EUR), in s keterim se je nedvomno povečala njegova preživninska zmožnost. Obširno pa toženec prereka zaključek prvostopenjskega sodišča o spremembi okoliščin, relevantnih za določitev preživnine, na strani tožnika.

9Pritrditi je treba tožencu, da zgolj prehod na višji nivo šolanja (iz osnovne šole v srednjo šolo) sam po sebi še ne pogojuje tudi višjih življenjskih stroškov oziroma spremenjenih preživninskih potreb preživninskega upravičenca. O tem je pritožbeno sodišče zavzelo stališče že v svojem razveljavitvenem sklepu (IV Cp 682/2017 z dne 18. 5. 2017). Tudi iz nadaljnjih ugotovitev prvostopenjskega sodišča o višini tožnikovih preživninskih potreb izhaja, da se te niso spremenile v taki meri, da bi že zgolj njihovo upoštevanje pogojevalo spremembo preživnine. Vendar pa, kot je bilo navedeno, že ugotovljena sprememba preživninskih zmožnosti toženca, pogojuje ponovno ugotavljanje vseh pravno relevantnih dejstev, od katerih je odvisna odločitev o preživninski obveznosti oziroma iskanje novega vrednotnega razmerja med vsemi tremi dejavniki, ki vplivajo na določitev višine preživnine. Pri novem določanju preživnine se upoštevajo konkretne okoliščine ob sojenju, torej stroški preživljanja otroka in zmožnosti njegovih staršev v času zadnje glavne obravnave. Sodišče zato pri uravnoteženju pravno relevantnih dejavnikov ni omejeno z ugotovitvami stroškov preživninskih potreb ob prejšnjem sojenju.

10Sodišče prve stopnje je stroške preživljanja mld. tožnika ocenilo na znesek 560,00 EUR. V navedenem znesku so zajete vse postavke, ki so primeroma naštete v drugem odstavku 129a. člena ZZZDR, ki določa, da mora preživnina zajemati stroške življenjskih potreb otroka, zlasti stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka. Ocena višine stroškov je pravilna in jo bosta preživninska zavezanca glede na njune zmožnosti nedvomno zmogla. Da je ne bi, toženec v pritožbi ne navaja. Prereka zgolj posamezne ugotovljene potrebe, vendar neutemeljeno. Da je tožnik upravičen do stroškov za malico v srednji šoli v ugotovljenem znesku 50 EUR ne more biti dvoma. Gre za splošno znano dejstvo, katerega posebno dokazovanje ni potrebno. Pritožbena trditev, da bi mu ta strošek šel zgolj v primeru organizirane prehrane v šoli, pa ni smiselna. Toženec neutemeljeno očita sodišču upoštevanje stroškov glasbene šole, badmintona ter tistih dejavnosti v šoli, ki jih v srednji šoli nima več. Sodišče prve stopnje teh potreb v oceni stroškov preživljanja ni upoštevalo. V znesku 33,30 EUR mesečno je upoštevalo vse tožnikove šolske, športne in druge aktivnosti (smučarski izlet in kolesarjenje v okviru šole, tridnevne razredne tabore, ekskurzije, obiske muzejev). Sodišče prve stopnje je zgolj primerjalo prejšnje stroške, ki jih je imel tožnik s treniranjem badmintona, s sedanjimi stroški, ki jih ima kot dijak veterinarske usmeritve s skrbjo in treniranjem psičke za psa vodnika (60,00 EUR mesečno). Gre za upoštevne stroške, ki so primerljivi stroškom športnega ali pa kulturnega udejstvovanja otroka⁴. V okviru stroška prevoza ne gre zgolj za prevoze mld. tožnika na treninge za vodnika psa, ampak tudi na inštrukcije pri babici.

11Na oceno stroškov, potrebnih za preživljanje otroka, tudi ne vpliva novo dejstvo, ki ga toženec zatrjuje v pritožbi, da naj bi toženčev sin in tožnikov brat C. v drugem postopku in po izdaji izpodbijane sodbe navedel podatek, da stanuje na naslovu C. 59, ..., kar naj bi bilo prebivališče tožnika in njegove zakonite zastopnice. Meni, da so zato ugotovljeni stanovanjski stroški tožnika nižji. Takšni toženčevi navedbi ni mogoče slediti. Omenjeni naslov ni naslov tožnika in njegove zakonite zastopnice - matere, ki živita na naslovu C. 49, ... Tudi v postopku je tožnik navajal, da C. ne živi na istem naslovu, njegova mati pa je na zadnjem naroku za glavno obravnavo zaslišana izpovedala, da C. že od decembra 2016 ne živi z njima. Ne glede na navedeno pa zgolj ta okoliščina in nekaj nižja skupna ocena stroškov preživljanja, ki je vedno približna, saj se stroški v dejanskem življenju nenehno spreminjajo, ne bi mogla vplivati na pravilnost z izpodbijano sodbo določene preživnine.

12Presoja zmožnosti obeh staršev temelji na podatkih, ki sta jih sodišču posredovali stranki postopka ali pa jih je sodišče pridobilo na podlagi njunih dokaznih predlogov. Ni upoštevalo denarnih sredstev, ki sta jih toženec in tožnikova mati prejela iz naslova delitve skupnega premoženja. Za upoštevanje teh pravdni stranki sodišču tudi nista ponudili nikakršne trditvene podlage. Toženec niti ne navede, ali s temi sredstvi še vedno razpolagata. Neutemeljen je zato tudi toženčev pritožbeni očitek, da je sodišče pri presoji njegove preživninske zmožnosti upoštevalo denarna sredstva na depozitih na ime otrok, ki so mu pripadla po delitvi skupnega premoženja in kar naj bi izhajalo iz 21. točke obrazložitve izpodbijane sodbe. Iz te tak očitek ne izhaja. Računi otrok so bili omenjeni zgolj v okviru ugotovitve, da je toženec na imena otrok odprl več računov pri različnih bankah in da preko računov sina prikriva svoje dohodke in prejemke iz naslova obresti.

13Odločitvi prvostopenjskega sodišča o porazdelitvi preživninskega bremena med oba preživninska zavezanca toženec ne nasprotuje. Glede na ugotovljene preživninske zmožnosti tožnikovih staršev⁵, okoliščino, da toženec s tožnikom nima nikakršnih stikov oziroma da je celotno breme vzgoje in varstva tožnika na njegovi materi, je odločitev sodišča prve stopnje, da naj toženec krije 55 % tožnikovih potreb, materialnopravno pravilna (129. člen ZZZDR).

14Glede na navedeno je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

15Pritožbeno sodišče o stroških pritožbenega postopka ni odločalo, saj nobena od pravdnih strank ni zahtevala njihove povrnitve.

¹ Primerjaj odločitvi Vrhovnega sodišča RS II Ips 26/2017 in 333/2015.
² Dejansko gre za spremenjeno okoliščino na strani preživninskega zavezanca.
³ Navedena okoliščina ne pogojuje zgolj večje preživninske zmožnosti toženca, ampak tudi večjo preživninsko zmožnost tožnikove matere.
⁴ V prejšnji določitvi preživnine je prvostopenjsko sodišče upoštevalo strošek tožnikovega igranja violine in strošek treniranja badmintona.
⁵ Tožnikova mati je lastnica stanovanja in prejema mesečni dohodek 1500 EUR.