VSL Sklep I Cp 1826/2018

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo obseg zapuščine po pokojni A. A. (I. točka izreka) in za dediča proglasilo B. B. na podlagi oporočnega dedovanja glede zapustničinih premičnin v stanovanju na naslovu C., in zapustničino hči D. D. na podlagi zakonitega dedovanja glede preostalega zapustničinega premoženja.

2Zoper sklep vlaga pritožbo dedič B. B. iz pritožbenih razlogov napačno ugotovljenega dejanskega stanja ter napačne uporabe določb Zakona o dedovanju (ZD). Meni, da je sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje, ko je interpretiralo voljo zapustnice pri sestavi lastnoročne oporoke. Če se je zapustnica lotila testiranja, je nedvomno hotela, naj bo to učinkovito, torej naj se zakonito dedovanje umakne voljnemu razpolaganju. Oporoko je treba razlagati v korist svobode oporočnega razpolaganja in prav v tem pogledu je sodišče napačno interpretiralo zapustničino voljo. Nedvomno so tudi sredstva na hranilnih knjižnicah in vse stvari, ki so bile najdene ob odprtju sefa, tisto premoženje, ki se je skladno z lastnoročno oporoko nahajalo v C. na dan smrti. Enako velja za delnice. Iz dodatnega zapisa nedopustne fidejkomisarične substitucije, da po B. B. smrti vse prevzame E. E., logično izhaja volja zapustnice, da po njej vse deduje B. B., po njegovi smrti pa E. E. Besedica vse nedvomno pomeni vse tisto, kar sta imela skupnega zapustnica in pritožnik, to pa je tudi vsebina sefa. Pritožnik za primer izpostavlja situacijo, ko bi bila v stanovanju v C. prometno dovoljenje in ključi osebnega vozila, ki bi bilo parkirano v garaži v drugem kraju ali na servisu. Vozilo bi v tem primeru sodilo v zapuščino. Zaradi zmotne uporabe določbe 84. člena ZD in napačne interpretacije zapustničine volje je dejansko stanje zmotno ugotovljeno, zato pritožnik predlaga, da sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje.

3Na pritožbo je odgovorila dedinja D. D. in prerekala podane pritožbene navedbe.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pravila za razlago oporoke so določena v 84. členu Zakona o dedovanju. Prvi odstavek tega člena vsebuje temeljno razlagalno pravilo, da je določila oporoke treba razlagati po pravem oporočiteljevem namenu, v drugem odstavku pa je še dodano, da se je v primeru dvoma treba držati tistega, kar je ugodnejše za zakonitega dediča ali tistega, ki mu je z oporoko naložena kakšna obveznost. To materialnopravno določilo je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo.

6Za pritožnika sporni del oporoke se glasi: "V slučaju moje smrti je moja želja, da B. B., rojen ..., stanujoč L., prevzame vsega mojega premoženja v C. in da tako tudi živi v stanovanju brez ženske osebe. In če hčer D. D. z družino pride, da ji dovoli prespati. Po B. B. smrti prevzame vse E. E., rojena ... Samo mora vse tako ostati, kot je, brez prodaje. In vzdrževati naprej." Zapustnica je torej v oporoki jasno zapisala, da B. B. prevzame vse njeno premoženje, ki se nahaja v C., v stanovanju, kjer je živela, ne pa, da prevzame vse njeno premoženje, ki se nahaja v Sloveniji. Premoženje, ki je bilo shranjeno v bančnem sefu, se ni nahajalo v oporoki navedenem stanovanju, zato pritožnik želi v oporoko vnesti nekaj, kar v njej ni vsebovano in s svojo razlago oporoko nedopustno dopolnjuje.

7Sodišče prve stopnje je oporoko razlagalo tudi v njenem širšem kontekstu, ko se je opredelilo do nedopustne fidejkomisarične substitucije, s katero je zapustnica pritožniku določila dedinjo E. E. in dodala, da mora vse ostati, tako kot je, brez prodaje. Ta zapis tudi po oceni pritožbenega sodišča kaže, da je imela v mislih premičnine in ne denarnih sredstev oziroma dokumentov in drugih stvari, ki so bile shranjene v sefu. Primerjava s ključem avtomobila, ki jo izpostavlja pritožba, ni ustrezna, saj je oporočiteljica svoje premoženje namensko predala v bančni sef prav zato, da se ne nahaja v stanovanju na C., pri čemer dediča v sefu spravljenega premoženja z oporoko ni določila.

8Ker je sodišče prve stopnje oporoko pravilno razlagalo, pri čemer ni zagrešilo po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD.