VSL Sklep I Cp 1066/2018

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi za odškodnino nad zneskom 982,56 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 10. 2011 do plačila in glede stroškov postopka ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da je predlagateljica dolžna plačati nasprotnemu udeležencu odškodnino za razlaščene nepremičnine parc. št. 152/14, 152/15, 152/16, vse k. o. X, v višini 982,56 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 10. 2011 do plačila. Predlagateljici je naložilo, da nasprotnemu udeležencu povrne stroške postopka v znesku 285,72 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

2Zoper sklep se pritožuje nasprotni udeleženec in uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP). Kot bistveno navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje odškodnino za razlaščene nepremičnine določiti ob predpostavki, da so bila nasprotnemu udeležencu odvzeta stavbna zemljišča. Status zemljišča namreč določa zakon in ne prostorski akti ali potrdilo o namenski rabi. Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo 105. člen Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1), saj pri določitvi odškodnine ni upoštevalo stanja in namembnosti nepremičnin ob uveljavitvi prostorskega akta, ki je bil podlaga za razlastitev. Razlaščene nepremičnine so bile že takrat namenjene javni prometni infrastrukturi, zato ne morejo imeti statusa kmetijskih zemljišč. Postopek razlastitve se je začel v letu 2011, ko je po razlaščenih nepremičninah že več kot 10 let potekala javna pot, kategorizirana z Odlokom o kategorizaciji občinskih cest v Občini. Nasprotni udeleženec je bil torej dejansko razlaščen več let pred izdajo odločbe o razlastitvi, zato je poleg odškodnine v višini vrednosti odvzetih nepremičnin upravičen tudi do odškodnine zaradi nezmožnosti njihove uporabe v času od dejanskega odvzema posesti do izvedbe razlastitvenega postopka. Predlaga spremembo, podredno razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3Pritožba je utemeljena.

4Predmet odločanja v obravnavanem postopku je določitev odškodnine za nepremičnine parc. št. 152/14, 152/15, 152/16, vse k. o. X, za katere je bil v letu 2011 uveden in pravnomočno končan postopek razlastitve. Sodišče prve stopnje je predlagateljici naložilo plačilo odškodnine v znesku 982,56 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od pravnomočnosti odločbe o razlastitvi do plačila. Višino odškodnine je določilo ob predpostavki, da so imele razlaščene nepremičnine status kmetijskih zemljišč.

5Pritožbeno sodišče je ob prvem odločanju pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Pritrdilo je stališču sodišča prve stopnje, da je treba razlaščene nepremičnine ovrednotiti po cenah za kmetijska zemljišča in ne po cenah za nezazidana stavbna zemljišča. Nasprotnega udeleženca je napotilo, da v pritožbi uveljavljeno nadomestilo zaradi domnevno neustavnega postopka razlastitve uveljavi v pravdnem postopku.

6Vrhovno sodišče je po vložitvi dopuščene revizije s sklepom II Ips 335/2017 z dne 26. 4. 2018 sklep pritožbenega sodišča razveljavilo in mu zadevo vrnilo v novo odločanje. Navedlo je, da se sodišči nižjih stopenj kljub zadostni trditveni podlagi nasprotnega udeleženca nista opredelili do vprašanja, ali je v konkretnem primeru prišlo do t. i. dejanske razlastitve. Pojasnilo je izhodišča za vrednotenje nepremičnin v primeru takšnih razlastitev ter zavzelo stališče, da lahko sodišče dejansko razlaščenemu lastniku že v okviru nepravdnega postopka prizna denarno nadomestilo za predčasen odvzem nepremičnin v obliki zamudnih obresti za čas od dejanskega odvzema posesti do izdaje razlastitvene odločbe. Pritožbenemu sodišču je naložilo, da presodi, ali je v konkretnem primeru prišlo do t. i. dejanske razlastitve, ter nato ponovno preizkusi utemeljenost pritožbe ob upoštevanju stališč revizijskega sodišča.

7Pravni predpisi termina "dejanska razlastitev" ne poznajo. Izraz je oblikovala sodna praksa, gre pa za položaje, ko (potencialni) razlastitveni upravičenec mimo predpisov o razlastitvi (brez izvedbe razlastitvenega postopka ali sklenitve pogodbe namesto razlastitve) lastniku omeji ali odvzame posest nepremičnin.

8Nasprotni udeleženec je v postopku pred sodiščem prve stopnje navajal, da je predlagateljica že pred uvedbo postopka razlastitve na njegovih nepremičninah zgradila kolesarsko stezo in jo kategorizirala kot javno pot. Ker je sodišče prve stopnje štelo, da sta za oceno tržne vrednosti nepremičnin odločilna njihovo stanje in status ob uveljavitvi Odloka o občinskem lokacijskem načrtu daljinske kolesarske povezave v Občini (Ur. list RS št. 73/2006), se do teh navedb ni opredelilo. Izpodbijani sklep zato ne vsebuje ugotovitev o okoliščinah in času izgradnje kolesarske poti, na podlagi katerih bi pritožbeno sodišče lahko opravilo presojo, ali je v konkretnem primeru prišlo do t. i. dejanske razlastitve. Ker so od te presoje odvisni predpostavke in merila za določitev odškodnine za razlaščene nepremičnine, pa ni mogoč niti pritožbeni preizkus višine določene odškodnine.

9Sodišče prve stopnje je zaradi napačnega materialnopravnega stališča torej nepopolno ugotovilo dejansko stanje, zato je pritožbeno sodišče pritožbi nasprotnega udeleženca ugodilo, sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (nad zneskom 982,56 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 10. 2011 do plačila) in glede stroškov postopka razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo v novo odločanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Sodišče prve stopnje, ki je že izvajalo dokazni postopek, bo tega namreč lažje in hitreje dopolnilo.

10V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, ali je predlagateljica nepremičnine nasprotnega udeleženca vzela v posest že pred izvedbo razlastitvenega postopka. Če se je to zgodilo, je prišlo do t. i. dejanske razlastitve in s tem nezakonitega posega v lastninsko pravico nasprotnega udeleženca, pri čemer to velja neodvisno od tega, ali je za odvzem posesti in izgradnjo kolesarske steze obstajala javna korist.¹

11Če bo ugotovljena t. i. dejanska razlastitev, bo moralo sodišče prve stopnje najprej ugotoviti čas izgradnje kolesarske poti in s tem prehoda posesti od nasprotnega udeleženca na predlagateljico.² Odškodnino za razlaščene nepremičnine bo moralo določiti upoštevajoč njihovo namembnost in stanje ter cene nepremičnin v času, ko je nasprotni udeleženec mogel ugotoviti, da je oziroma bo izgubil posest.³ Nazadnje bo moralo določeno odškodnino valorizirati s ciljem odprave učinka inflacije. Pritožbeno sodišče ob tem pojasnjuje, da glede na do sedaj podane trditve nima pomislekov o pravilnosti ugotovitve sodišča prve stopnje, da je treba razlaščene nepremičnine vrednotiti kot kmetijska zemljišča. Izgradnja gospodarske javne infrastrukture namreč ne vpliva na status nepremičnine, pritožnik pa je spremembo namembnosti iz kmetijske v stavbno utemeljeval prav s to okoliščino.

12Če bo sodišče ugotovilo, da je prišlo do t. i. dejanske razlastitve, bo moralo odločiti tudi o zahtevi za določitev nadomestila zaradi nezmožnosti uporabe v času od odvzema posesti do izdaje odločbe o razlastitvi. Vrhovno sodišče je v odločbi II Ips 874/2009 z dne 16. 9. 2010 nakazalo več možnosti za nadomestitev prikrajšanja lastnika zaradi predčasnega (nezakonitega) odvzema posesti: 1) povrnitev škode zaradi nezmožnosti uporabe nepremičnine v času od dejanskega odvzema posesti do izvedbe razlastitvenega postopka, pri čemer se v primerih, ko za odvzem posesti obstaja javna korist, ta način lahko izkaže za nesorazmernega; 2) povrnitev koristi, ki jo je imel upravičenec od uporabe nepremičnine v obdobju od dejanskega odvzema do izvedbe razlastitvenega postopka in 3) plačilo zamudnih obresti od dejanskega odvzema dalje kot pavšalnega nadomestila za uporabo tujega denarja.

13Vrhovno sodišče je v obravnavani zadevi zavzelo stališče, da lahko sodišče o odmeni za predčasen odvzem nepremičnin v obliki zamudnih obresti od določene odškodnine odloči že v okviru nepravdnega postopka. O drugih dveh možnostih se ni izreklo, pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da narava nepravdnega postopka ne omogoča odločanja o civilnopravnih zahtevkih iz naslova splošne odškodninske odgovornosti po Obligacijskem zakoniku (OZ) ter o povračilnih zahtevkih na temelju 198. člena OZ. Sodišče prve stopnje bo zato v okviru nepravdnega postopka lahko odločilo le o pavšalnem nadomestilu v obliki obresti za čas od dejanskega odvzema do izdaje razlastitvene odločbe. Ta metoda določitve nadomestila zaradi nezmožnosti uporabe se tudi sicer kaže kot ustrezna za konkretni primer, saj obstoj javne koristi za odvzem nepremičnin iz posesti nasprotnega udeleženca ni bil sporen, hkrati pa slednji ni zatrjeval in dokazoval koristi predlagateljice zaradi predčasnega odvzema posesti kasneje razlaščenih nepremičnin.

14Odločitev o stroških pritožbenega postopka je sodišče pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

¹ Primerjaj odločbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 874/2009 z dne 16. 9. 2010, II Ips 118/2016 z dne 14. 7. 2016 in III Ips 46/2014 z dne 2. 9. 2014.
² Dosedanje navedbe nasprotnega udeleženca glede tega dejstva so bile nedosledne in nenatančne.
³ Primerjaj 26. do 29. točko obrazložitve sklepa II Ips 335/2017 z dne 26. 4. 2018.