VSRS Sklep Dsp 7/2018

Pritožba se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnica pri toženi stranki od dne 1. 9. 2011 dalje v delovnem razmerju za nedoločen čas, s polnim delovnim časom 40 ur tedensko, in sicer na delovnem mestu „specializirani novinar,“ da je odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je dne 28. 8. 2016 tožena stranka podala tožeči stranki, nezakonita, zato ji delovno razmerje ni prenehalo dne 1. 9. 2011 oziroma ji je tega dne nezakonito prenehalo in traja še naprej, z vsemi pravicami in obveznostmi, ki iz njega izhajajo. Ugodilo je tožničinemu reintegracijskemu zahtevku in v pretežnem delu tudi njenemu reparacijskemu zahtevku, in sicer tako, da ji je med drugim priznalo tudi pravico do izplačila plače od 1. 9. 2011 dalje.

2Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje delno spremenilo tako, da je tožnici priznalo nadomestilo plače namesto plače ter da je tožena stranka dolžna tožnici izplačati nadomestilo plače le do vrnitve nazaj na delo. Dne 5. 6. 2018 je na podlagi predloga tožnice izdalo sklep o popravi sodbe, saj je ugotovilo, da je v I. točki izreka sodbe sodišča druge stopnje prišlo do očitne pisne pomote v zvezi z datumi in zneski pripadajočega nadomestila plače.

3Tožena stranka je vložila pritožbo zoper sklep o popravi sodbe Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 523/2017 z dne 5. 6. 2018. Navaja, daje sodišče druge stopnje s popravnim sklepom na novo odločilo o pravicah in obveznostih iz tega spora, saj naj bi toženi stranki naložilo več obveznosti, tožeči pa podelilo več pravic. Sodišče druge stopnje naj bi z izdajo sodbe, ki temelji na sklepu o popravi, poseglo v lastno pravnomočno sodbo, kar naj bi vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe. S popravnim sklepom naj bi odločalo o tožbenem zahtevku, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno. Sodišče druge stopnje naj bi s sodbo povzročilo nesklepčnost, ki jo poskuša sanirati s popravnim sklepom.

4Pritožba ni utemeljena.

5Na podlagi 328. člena Zakona o pravdnem postopku¹ (v nadaljevanju ZPP) lahko predsednik senata kadar koli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom. V konkretnem primeru je sodišče druge stopnje storilo ravno to - odpravilo je očitne pisne pomote v številkah. Iz obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje je namreč razvidno, da je sodišče sodbo sodišča prve stopnje spremenilo le iz razloga, da bi časovno omejilo obdobje, za katerega priznava reparacijo, in sicer do vrnitve tožnice nazaj na delo, ter da bi besedo „plača“ nadomestilo z izrazom „nadomestilo plače.“ Pri tem pa je zneske in datume, kot jih je v izreku sodbe zapisalo sodišče prve stopnje napačno povzelo, čeprav iz obrazložitve jasno izhaja, da jih ni imelo namena spreminjati.

6Glede na to, da zakon sodišču izrecno omogoča odpravo očitnih pomot na opisan način, ne gre za nedovoljen oziroma nezakonit poseg v pravnomočno odločbo. Sodišče druge stopnje s popravnim sklepom tudi ni poslabšalo položaja tožene stranke oziroma poboljšalo položaja tožnice, saj so popravljeni datumi in zneski v izreku sodbe sodišča druge stopnje enaki kot v izreku sodbe sodišča prve stopnje, zaradi česar se položaj tožene stranke in tožnice ni v ničemer poslabšal oziroma poboljšal. Glede na navedeno je neutemeljeno tudi zatrjevanje tožene stranke, da je sodišče druge stopnje s popravnim sklepom odločilo v škodo tožene stranke, ki se je edina pritožila. Tožena stranka tudi zgrešeno navaja, da je sodišče s sodbo zagrešilo nesklepčnost in bi zato moralo, namesto nezakonite izdaje popravnega sklepa, glede na zneske, ki jih je prvotno zapisalo, spremeniti sodbo sodišča prve stopnje tudi v tem, da bi tožnici priznalo delovno razmerje na delovnem mestu novinar poročevalec. Kot navedeno, je šlo pri napačno zapisanih zneskih in datumih za očitno pomoto, ki jo je sodišče druge stopnje zakonito odpravilo na podlagi 328. člena ZPP.

7Vrhovno sodišče ni odgovarjalo na pritožbene navedbe tožene stranke, ki se nanašajo na vsebino spora in presegajo vsebino izpodbijanega popravnega sklepa.

8Glede na navedeno je Vrhovno sodišče zaključilo, da pritožba ni utemeljena, zato jo je zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

¹ Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji.