VSM Sklep II Kp 39146/2018

I. Pritožba obsojenega D.S. se zavrne kot neutemeljena.

II. Stroški pritožbenega postopka obremenjujejo proračun.

1Okrožno sodišče v Mariboru je s sklepom I Pom-i 39146/2018 z dne 27. 11. 2018, na podlagi Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (v nadaljevanju ZSKZDČEU-1) ugodilo predlogu Zveznega ministrstva za pravosodje Republike Avstrije zoper obsojenega D.S. za prenos izvršitve kazni oziroma za priznanje tuje sodne odločbe - sodbe Okrožnega sodišča za kazenske zadeve v Gradcu (Landesgericht fur Strafsachen Graz) opr. št. 11 Hv 113/17m z dne 6. 12. 2017 v zvezi s sodbo Višjega deželnega sodišča v Gradcu (Oberlandesgericht Graz) opr. št. 8 Bs 107/18a z dne 25. 4. 2018, v Republiki Sloveniji. S citirano sodbo je bil obsojenec spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja prometa z drogami po prvem odstavku drugi in tretji primer 28.a člena, 3. točka četrtega odstavka Zakona o drogah Republike Avstrije in kaznivega dejanja priprave prometa z drogami po prvem odstavku drugi primer 28. člena Zakona o drogah Republike Avstrije, za kar mu je bila izrečena kazen osem let zapora. Z napadenim sklepom je sodišče odločilo, da se izvršitev kazni, izrečene obsojencu s sodbo Okrožnega sodišča za kazenske zadeve v Gradcu opr. št. 11 Hv 113/17m z dne 6. 12. 2017 v zvezi s sodbo Višjega deželnega sodišča v Gradcu opr. št. 8 Bs 107/18a z dne 25. 4. 2018, prenese v Republiko Slovenijo tako, da se obsojencu na podlagi prvega odstavka 186. člena Kazenskega zakonika Republike Slovenije (v nadaljevanju KZ-1), izreče kazen osem let zapora, katere preostanek se bo izvršil v Republiki Sloveniji. Na podlagi prvega odstavka 56. člena KZ-1 je sodišče obsojencu v tako izrečeno kazen vštelo čas pripora in čas prestajanja kazni od 9. 8. 2017 od 21.55 ure dalje, ter ga na podlagi četrtega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP.

2Zoper sklep se je pritožil obsojenec. Pritožbenega razloga ne navaja, pritožbenemu sodišču pa predlaga, da se sodba (pravilno sklep) razveljavi.

3Pritožba ni utemeljena.

4Po preizkusu razlogov izpodbijanega sklepa v okviru pritožbenih navedb ter preučitvi spisovnega gradiva pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna in zakonita.

5Pritožnik v pritožbi navaja, da je šele iz sodbe Okrožnega sodišča v Mariboru razbral, da je bil obsojen tudi za dejanja, ki jih ni storil, in sicer, da bi naj prodajal drogo v Avstriji. Drogo je dostavljal P.J. v Nemčijo, on pa je dostavljeno drogo prodajal. Ko je J. drogo prodal, je sam šel po denar. V Avstriji ni imel nobenih kontaktov in se je skoznjo le vozil na poti v Nemčijo. Gre za nepošteno sojenje v Avstriji. Zlorabili so njegovo neznanje jezika in vse do prejema slovenske sodbe ni vedel, da je obsojen za preprodajo droge v Avstriji.

6Z navedenim pritožnik ne more uspeti. Predmet presoje v obravnavni pritožbeni zadevi je pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, zato navedbe iz pritožbene obrazložitve, ki se nanašajo na okoliščine storitve kaznivih dejanj, za kateri je bil obsojenec s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča za kazenske zadeve v Gradcu opr. št. 11 Hv 113/17m z dne 6. 12. 2017 v zvezi s sodbo Višjega deželnega sodišča v Gradcu opr. št. 8 Bs 107/18a z dne 25. 4. 2018 spoznan za krivega, ne morejo biti predmet presoje v tem pritožbenem postopku, saj bi sodišče v tem primeru brez pravne podlage poseglo v pravnomočno kazensko sodbo.

7Pritožbi pa tudi ni mogoče pritrditi, v kolikor pritožnik z navedbami o nepoštenem sojenju ter nerazumevanju jezika in obtožbe smiselno uveljavlja obligatorni odklonitveni razlog za priznanje in izvršitev sodne odločbe iz 8. točke prvega odstavka 132. člena ZSKZDČEU-1. Pritožbeno sodišče namreč ugotavlja, da je Okrožno sodišče za kazenske zadeve v Gradcu po izvedeni javni in ustni glavni obravnavi s sodbo opr. št. 11 Hv 113/17m z dne 6. 12. 2017, v izreku katere je med drugim naveden jasen in natančen opis obsojencu očitanih kaznivih dejanj, obsojenca spoznalo za krivega v njegovi navzočnosti, kot tudi navzočnosti njegove zagovornice in tolmačke za slovenski jezik. Po izvedeni javni obravnavi pa je v navzočnosti obsojenca, njegove zagovornice in tolmačke, odločilo tudi Višje sodišče v Gradcu s sodbo opr. št. 8 Bs 107/18a z dne 25. 4. 2018. Ob ugotovitvah, da je bila obsojencu zagotovljena tako pravna pomoč zagovornice, kot tudi pomoč tolmačke za razumevanje jezika, ki se uporablja pred sodiščem, se pritožbene navedbe obsojenca v tej smeri izkažejo za neutemeljene.

8Iz navedenih razlogov je bilo potrebno pritožbo obsojenca zavrniti kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).

9Odločba o stroških pritožbenega postopka temelji na 7. členu ZSKZDČEU-1, v skladu s katerim stroške, ki nastanejo pri izvajanju določb tega zakona na ozemlju Republike Slovenije, krijejo državni organi, ki so pristojni za vodenje postopkov in izvrševanje ukrepov po notranjem pravu Republike Slovenije.