VSL Sodba I Cp 1810/2018

Pritožba se zavrne in se prvostopenjskega sodba v izpodbijanem delu potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo naložilo toženi stranki, da je dolžna vrniti tožeči stranki v neposredno posest objekte in zemljišča na parc. št. 3652/0, 3653/0, 3654/0, 3655/0, 3656/0, 3657/0, 3658/0, 3661/0, 3662/0, 3663/0, 3664/0, 3685/0, 3672/0, 3673/0, 3678/0, 3684/0, 3845/2 in 3845/1 vse k. o. X, vse svojih stvari prosto ter je dolžna opustiti kakršnokoli poseganje v te nepremičnine (I. točka izreka). Kar je zahtevala tožeča stranka več ali drugače, je sodišče zavrnilo (II. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna povrniti tožeči stranki 8.412,10 EUR pravdnih stroškov (III. točka izreka).

2Zoper zavrnilni del sodbe (II. točka izreka) se pritožuje tožeča stranka. Uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. Navaja, da je prvostopenjsko sodišče v vseh zadevah, ki so se vodile na Okrožnem sodišču v Ljubljani, v tožbah, ki jih je Občina vložila zoper začasne uporabnike T., ugodilo tožbenemu zahtevku, razen v delu, ki se nanaša na "drugih oseb prosto". Zaslišani priči A. A., B. B. in toženka so izpovedale, da je toženka aktivna v ... centru T. in v ... h., kjer se ukvarja z različnimi vprašanji, ki se nanašajo na brezdomce, izbrisane in priseljence. Skuša jim najti namestitev, nudi jim psihosocialno podporo, uči jih jezik in jih poskuša integrirati. Je organizatorica in producentka dogodkov ter soupraviteljica prostorov. Ima ključe prostorov, ki jih uporablja, pa tudi ključe vhoda, ker parkira v prostorih nekdanje tovarne. Je ena od ustanoviteljic Kulturnega društva G., ki deluje v T. To društvo se je brez soglasja Občine registrirano na naslovu nekdanje tovarne T. Tožena stranka je v pripravljalni vlogi navedla, da nepremičnino uporablja vrsto let. Tožena stranka lahko vpliva na dejanja ostalih uporabnikov, s katerimi prihaja v stik, saj je organizator, njena vloga v T. pa je zelo pomembna. Odgovarja za osebe, ki prihajajo v T. zaradi dejavnosti, ki jih tam opravljala.

Po večinskem stališču sodne prakse se tožbeni zahtevki zaradi izselitve in izpraznitve ter izročitve v posest praviloma glasijo, da je tožena stranka dolžna izprazniti in izročiti tožeči stranki v neposredno posest določene objekte in stanovanja vseh oseb in stvari prosto. Odločitev v tej zadevi predstavlja odstop od sodne prakse, kar pomeni, da je podana kršitev ustavne pravice iz 22. člena Ustave RS. Toženka je v tožbi v motenjski pravdi, ki se je vodila pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani IV P 1476/2016, zatrjevala, da je izključni posestnik. To pomeni, da je kot posestnik ostalim uporabnikom omogočala uporabo spornih nepremičnin.

Če bi sodišče skupnosti začasnih uporabnikov in uporabnic priznalo lastnost pravdne stranke, bi tožeča stranka vložila eno izpraznitveno tožbo zoper stranko Skupnost začasnih uporabnikov in uporabnic prostorov tovarne T. Vendar sodišče omenjeni skupnosti ni priznalo procesne subjektivitete oziroma lastnosti pravdne stranke. Izkaže se, da tožeča stranka nikoli ne bo mogla s tožbo zajeti vseh uporabnikov, saj toženka in ostali tožniki v pravdi zaradi motenja posesti navajajo izključno posest, hkrati pa omogočajo tretjim osebam, da te nepremičnine uporabljajo. Iz dopisa policije izhaja, da niti policija ne razpolaga s podatki oseb, ki posegajo v lastninsko pravico Občine. Do teh dejstev se prvostopenjsko sodišče ni opredelilo, zaradi česar sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. S tem je sodišče zopet zagrešilo kršitev po 22. členu Ustave RS. Ker se sodišče do navedb in dokazov tožeče stranke glede utemeljenosti zahtevka zaradi izročitve nepremičnin vseh oseb in stvari prosto, ni opredelilo, jih ni obravnavalo in jih ni ocenilo, je bilo pravno varstvo tožeče stranke zgolj navidezno, s tem pa je bil kršen 23. člen Ustave RS, ki zagotavlja pravico do sodnega varstva, to pa mora biti učinkovito.

3Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5Tožnica je lastnica 18-tih nepremičnin v centru ..., ki v naravi predstavljajo nekdanjo tovarno T. in obsegajo parcelne številke, ki izhajajo iz I. točke izreka izpodbijane sodbe. Tožnica na temelju svoje lastninske pravice zahteva vrnitev nepremičnin v neposredno posest in opustitev nadaljnjega poseganja v te nepremičnine. V objektu bivše tovarne T. posamezniki, med njimi tudi toženka, organizirajo različne dejavnosti in prireditve, ki se jih udeležuje nedoločen krog ljudi. V letu 2006 je prostore sprva začela uporabljati skupina študentov ..., kasneje tudi drugi uporabniki. Toženka uporablja nepremičnine od leta 2006 dalje za izvajanje različnih dejavnosti. Ukvarja se z družbeno političnimi vprašanji izključenih in marginalnih skupin v ... oziroma Sloveniji. Ukvarja se z različnimi vprašanji, ki se nanašajo na brezdomce, izbrisane in priseljence ter jim nudi psihosocialno podporo in namestitev ter jih skuša intergrirati. Kot je izpovedala toženka, ima ključe tistih objektov kompleksa nepremičnine T., v katerih deluje ... center T. Na naslovu nepremičnin, kjer se nahajajo obravnavane nepremičnine, je imelo registriran sedež Kulturno društvo G., katerega predsednica je toženka. Toženka je tudi ena od uporabnic, ki so zoper tožnico najprej vložili predlog za izdajo začasne odredbe, nato pa še motenjsko tožbo, ki ji je Okrajno sodišče v Ljubljani s sklepom IV P 1476/2016 s 30. 3. 2018 ugodilo.

6Prvostopenjsko sodišče je ugodilo zahtevku tožeče stranke za vrnitev v izreku sodbe navedenih nepremičnin v posest prosto vseh toženkinih stvari in opustitev poseganja v nepremičnine. Zahtevek za izročitev nepremičnin tožnici tako, da bodo te proste tudi vseh drugih oseb, je sodišče prve stopnje zavrnilo. Ta del odločitve prvostopenjskega sodišča tožeča stranka s pritožbo izpodbija.

7Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da toženkin položaj ni tak, da bi lahko od drugih uporabnikov zahtevala prenehanje uporabe oziroma bi odgovarjala za osebe, ki se na obravnavanih nepremičninah nahajajo (prim. 12. točko obrazložitve izpodbijane sodbe). Da delujejo uporabniki teh nepremični nepovezano in neenotno tako v razmerju do nepremičnin kot tudi v razmerju drug do drugega, izhaja že iz pritožbenih navedb tožeče stranke, v katerih se sklicuje na sklep sodišča o zavrnitvi priznanja lastnosti pravdne stranke vsem začasnim uporabnikom tovarne T. Toženka ni edina in izključna posestnica nepremičnin, kar izhaja že iz tožbe v pravdi zaradi motenja posesti, ki jo je kot ena izmed tožnikov vložila toženka. Poleg tega toženka sama navaja, da ne pozna vseh uporabnikov tovarne T., niti jih ne pozna tožeča stranka. Prav tako ni znana identiteta uporabnikov policiji, kar navaja tožeča stranka v pritožbi. Zato je odločitev prvostopenjskega sodišča za zavrnitev dela zahtevka, da je tožena stranka dolžna izročiti nepremičnine tožnici tako, da bodo proste tudi vseh drugih oseb, pravilna.

8Pritožnica se neutemeljeno sklicuje na sodno prakso, po kateri naj bi bili izreki "prosto vseh oseb in stvari" običajni, z zavrnitvijo zahtevka v tem delu pa naj bi prvostopenjsko sodišče odstopilo od ustaljene sodne prakse. V pravdah za izpraznitev stanovanj ali drugih prostorov, na katere se smiselno sklicuje tožnica v pritožbi, je krog oseb, ki nepremičnino uporabljajo, omejen in toženi stranki znan. V obravnavanem primeru pa ne. Nepremično uporablja večje število tožeči in toženi stranki neznanih oseb. Njihova identiteta ni znana niti policiji. Zato primeri, na katere se sklicuje tožnica v pritožbi, niso enaki obravnavanemu. Ker primeri, na katere se sklicuje tožeča stranka, niso podobni obravnavanemu, niso utemeljeni pritožbeni očitki odstopa od ustaljene sodne prakse. Sodišče mora enako odločati le o zahtevkih, ki temeljijo na isti dejanski podlagi, kar v danem primeru ni podano.

9Tožnica bo lahko zahtevala izročitev nepremičnin, ki bodo proste tistih oseb, ki so v domeni tožene stranke oziroma uporabljajo nepremičnine na podlagi njenega dovoljenja. To lahko doseže že z izvršitvijo ugodilnega dela sodbe. Očitek o neučinkovitosti sodnega varstva se tako pokaže kot posplošen in neutemeljen in s tem neutemeljene tudi zatrjevane kršitve 22. in 23. člena Ustave RS. Izpodbijani del prvostopenjske sodbe tudi nima pomanjkljivosti, zaradi česar se ga ne bi dalo preizkusiti (14. tč. drugega odstavka 339. člena ZPP). Vsebuje razloge o odločilnih dejstvih, ti so jasni in si ne nasprotujejo.

10Uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso podani, prav tako niso podani pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pritožbo je bilo zato treba zavrniti in izpodbijani del sodbe potrditi (353. člen ZPP).