VSC Sodba Cp 369/2018

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni povrniti toženi stranki stroške tega pritožbenega postopka v znesku 242,76 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

1Tožnica je s tožbo zahtevala odškodnino za plemenskega damjaka, težkega 85 kg, ki ga je brez tožničinega dovoljenja po naročilu prvega toženca v obori ustrelil drugi toženec v času od decembra 2015 do 11. januarja 2016.

2Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje tožencema naložilo, da tožnici nerazdelno plačata znesek 145,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 10. 2016 dalje do plačila. V presežku, za plačilo nadaljnjih 1.744,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 6. 2016 dalje do plačila in za zakonske zamudne obresti od zneska 145,20 EUR za čas od 28. 6. 2016 do vključno 17. 10. 2016, je tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločilo je še, da je tožnica dolžna tožencema povrniti pravdne stroške.

3Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožnica. Uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe z vrnitvijo zadeve v ponovno sojenje. Priglaša pritožbene stroške. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

4Toženca se v odgovoru na pritožbo zavzemata za njeno zavrnitev in priglašata stroške.

5Pritožba ni utemeljena.

6Glede na to, da tožnica v pritožbi navaja, da izpodbija sodbo, kar bi lahko pomenilo, da se pritožuje zoper celotno sodbo in torej tudi zoper prisodilni del sodbe (pod I. točko izreka), s katerim je v sporu uspela, velja sprva pojasniti, da je pritožbeno sodišče štelo, da dela sodbe, ki se ne pokriva z njenim pravnim interesom, ne izpodbija (prvi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).

7V sporih majhne vrednosti, kakršen je predmetni, je na podlagi prvega odstavka 458. člena ZPP sodbo moč izpodbijati samo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP, o čemer je stranke sicer poučilo že prvostopno sodišče.

8Pritožbene trditve, da bi sodišče prve stopnje moralo imenovati novega cenilca, ker je imenovani sodni cenilec svoje delo opravil nepopolno in nestrokovno, ter trditve o napačni opredelitvi tožničinih navedb o ocenjevanju vrednosti živega damjaka kot nedovoljenih novot, so usmerjene v uveljavljanje kršitve 254. in 453. člena ZPP. Kršitve teh določb predstavljajo očitek kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP, uveljavljanje katere pa v sporu majhne vrednosti ni dovoljeno.

9Tožnica je odškodnino za rogovje zahtevala na podlagi Cenika za lovske goste v loviščih lovskih družin v Republiki Sloveniji (v spisu pod prilogo A5), ki ga Lovska zveza Slovenije priporoča kot izhodišče cen, ki naj se uporabljajo v posameznih loviščih za računanje uslug v lovskem turizmu. Po prvem odstavku 2. člena Zakona o lovstvu in divjadi¹ (v nadaljevanju ZDLov-1) so divjad vrste prosto živečih sesalcev in ptic, ki se lovijo. Po 2. členu Pravilnika o evidentiranju odstrela in izgub divjadi ter o imenovanju komisije za oceno odstrela in izgub v lovsko upravljavskem območju² pa je lovski gost oseba, ki nima veljavne lovske izkaznice za lovišče, v katerem lovi. Stališče pritožbe, da bi se moralo sodišče prve stopnje opreti na gornji cenik, ni pravilno že zato, ker sporni damjak ni bil divjad, saj je bil v obori, pa tudi lovski gost ga ni odstrelil.

10Pritožba se nadalje neutemeljeno zavzema za odmero odškodnine na podlagi Pravilnika o vrstah in moči lovskega orožja, načinu zasledovanja in usmrtitve ranjene živali ter višini odškodnine na divjadi, ki je povzročena s protipravnim lovom³. Ta pravilnik namreč določa odškodnine, do katerih je upravičen upravljavec lovišča, saj divjad, uplenjena v skladu z ZDLov - 1 in s predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, postane last upravljavca lovišča oziroma upravljavca lovišča s posebnim namenom (četrti odstavek 2. člena ZDLov-1). Sporni damjak ni živel na prostem in je bil v lasti tožnice ter njenega moža. Zato tudi odmera odškodnine na tej materialnopravni podlagi ni mogoča.

11V delu, ko tožnica trdi, da sodišče prve stopnje višine vrednosti mesa in rogovja na podlagi izvedeniškega mnenja ni pravilno in popolno ugotovilo, pritožba uveljavlja nedovoljeni pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja.

12Kakšni razlogi, iz katerih se izpodbija prvostopna sodba, tako niso podani. Ker ni podana niti kakšna od kršitev, na katero se ob odločanju o pritožbi pazi uradoma (drugi odstavek 350. člena ZPP), se je pritožba izkazala za neutemeljeno. Zato jo je bilo potrebno zavrniti in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrditi (353. člen ZPP).

13Tožnica ni upravičena do povrnitve pritožbenih stroškov, ker s pritožbo ni uspela. Mora pa tožencema, ki sta na pritožbo obrazloženo odgovorila, povrniti potrebne stroške (prvi odstavek 165. člena, prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP).

14Odmera pritožbenih stroškov, temelječa na Odvetniški tarifi, je razvidna iz v odgovoru na pritožbo specificiranega stroškovnika (v spisu na listovni številki 154). V kolikor tožnica naloženega ji zneska stroškov v danem roku ne bo povrnila, je dolžna plačati še zakonske zamudne obresti, ki tečejo od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila (313. člen ZPP, prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika, načelno pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča z dne 13. 12. 2006).

¹ Uradni list RS št. 16/2004, 120/2006 - odl. US, 17/2008, 46/2014- ZON-C.
² Uradni list RS št. 120/2015, 28/2015.
³ Uradni list RS, št. 73/2015.