VSL Sodba I Cp 2377/2018

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je izpodbijano sodbo razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 224684/2013 z dne 3. 3. 2014 v prvem odstavku izreka za izterjavo zneska 2.463,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 4. 2013 in za izterjavo zneska 16.064,09 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 4. 2013 do plačila ter tožbeni zahtevek v tem obsegu zavrnilo. Tožnici je naložilo, da mora toženi stranki plačati njene potrebne pravdne stroške v višini 1.417,65 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2Tožnica se zoper sodbo pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP) ter predlaga spremembo oziroma razveljavitev sodbe ter ponovno odločanje pred drugim sodnikom. Opozarja, da tožena stranka ni predložila s strani tožeče stranke podpisanega pisnega dogovora o plačilu stroškov. Neverodostojna je izjava toženca, da mu je tožnica rekla, da ga njej ni potrebno podpisati. Ker dogovor kot pogodba ni podpisan, ne more biti veljavna pogodba in bi moralo sodišče obračunati odvetniške stroške v skladu s stroškovniki in po odvetniški tarifi. Tožnica je trditve toženca prerekala in pojasnila, da je pri njej naročil sestavo dogovora, vendar ga ona ni podpisala, zato tudi ni potrebno njeno zaslišanje.

3Toženec je odgovoril na pritožbo tožnice. Najprej ugotavlja, da pritožba ni popolna in jo mora sodišče zavreči, ker ne vsebuje podpisa pritožnice oziroma njenega pooblaščenca. Sicer meni, da je pritožba tako splošna, da je ni mogoče obravnavati in upoštevati.

4Pritožba ni utemeljena.

5V obravnavani zadevi tožnica zahteva od toženca plačilo odvetniških storitev na podlagi dveh računov z dne 4. 4. 2013 in sicer prvega za znesek 2.463,00 EUR, drugega pa za 16.064,09 EUR. Po trditvah tožnice je zastopanje toženca prevzela v letu 2000, ko je vložila predlog za obnovo kazenskega postopka, a so stroški zastopanja v tem postopku bremenili proračun. V letu 2003 je vložila odškodninsko tožbo pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, kasneje pa je toženca, skupaj z drugimi dediči, zastopala tudi v zadevah I P 2667/2011 pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani in R 128/2011 pred Okrožnim sodiščem v Novi Gorici. Sporno med pravdnima strankama je, ali je bil med tožnico kot odvetnico in tožencem kot stranko sklenjen dogovor o plačilu odvetniških storitev po uspehu oziroma v višini določenega odstotka od zneska, ki ga bo sodišče prisodilo stranki.

6Prvostopenjsko sodišče je pri odločanju pravilno izhajalo iz določbe 766. člena Obligacijskega zakonika - OZ, ki ureja pogodbo o naročilu ter pravilno uporabilo določbe tretjega odstavka 17. člena Zakona o odvetništvu¹ in 8. člena v času zatrjevanega dogovora med pravdnima strankama veljavne Odvetniške tarife². Na podlagi citiranih določb se je odvetnik v premoženjskopravnih zadevah lahko dogovoril s stranko za plačilo tako, da namesto plačila po odvetniški tarifi prejme kot nagrado največ 15% delež od zneska, ki ga bo sodišče prisodilo stranki. Dogovor je moral biti sklenjen v pisni obliki ter ločen od pooblastila in drugih dogovorov.

7Pritožnica neutemeljeno izpodbija dokazno oceno prvostopenjskega sodišča o sklenjenem pisnem dogovoru med pravdnima strankama, ki predvideva plačilo v odstotku od stranki prisojenega zneska in izključuje plačilo po odvetniški tarifi. Takšen dogovor dokazujejo listine v spisu (priloga B2 in A72), ki ju je nesporno sestavila sama pritožnica, toženec pa jo je podpisal. Vsebina obeh dogovorov z dne 15. 5. 2000 in 31. 7. 2006 je jasna in v celoti skladna z določbo tretjega odstavka 17. člena Zakona o odvetništvu. Pravdni stranki sta se dogovorili, da bodo odvetniški stroški in nagrada za delo odvetnice obračunani in izplačani takrat, ko bo toženec prejel odškodnino in bo takrat plačal odvetnici 15% od zneska odškodnine ter DDV. Pritožnica nima prav, ko zanika veljavnost obeh navedenih dogovorov zato, ker ju sama ni podpisala, ampak po naročilu toženca le sestavila. Prvostopenjsko sodišče je imelo za drugačen zaključek zadostno podlago v obeh listinah ter v prepričljivi izpovedbi toženca, ki je pojasnil vse okoliščine sklenitve dogovora in ravnanje tožnice same. Pomembno dejstvo je, da tožnica v 13 letih od sklenitve prvega dogovora v letu 2000 od toženca ni zahtevala nobenega plačila za odvetniške storitve, ki so predmet tožbe v obravnavani zadevi. Razumno in logično je prvostopenjsko sodišče v 34. točki obrazložitve sodbe pojasnilo, zakaj tožnico pisni dogovor zavezuje, četudi na obeh listinah ni njenega podpisa. Odločilno je, da je listini sama sestavila in ju delno izpolnila z imenom toženca in datumom, nato pa ju dala v podpis tožencu. Slednji je kot naročnik v tem razmerju šibkejša stranka³.

8Pravilen je tudi zaključek sodbe, da tožnica hkrati ni dokazala višine tožbenega zahtevka, saj kljub konkretnim ugovorom toženca, stroškov zastopanja ni ustrezno specificirala, predvsem glede zastopanja v zadevah I P 2667/2011 in R 128/2011, ko je šlo po ugotovitvah prvostopenjskega sodišča za zastopanje več strank, ne le toženca. Strinjati se je mogoče, da je specifikacija odvetniških storitev, ki jo je navedla tožeča stranka, v določenih delih nepravilno sestavljena in tako pomanjkljiva, da onemogoča izračun posameznih postavk odmere odvetniških stroškov.

9Na pravilno ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere mora po drugem odstavku 350. člena ZPP paziti po uradni dolžnosti, je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10O stroških pritožbenega postopka je odločeno na podlagi prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Tožeča stranka zaradi neuspeha sama krije svoje stroške pritožbenega postopka. Enako tudi tožena stranka, saj odgovor na pritožbo delno nima pravih argumentov, ko se sklicuje na nepopolno pritožbo, v ostalem pa je glede na vsebino pritožbe in razloge sodbe nepotreben strošek postopka (prvi odstavek 155. člena ZPP).

¹ Uradni list RS št. 18/1993, s spremembami.
² Uradni list RS št. 7/1995, s spremembami.
³ Primerjaj argumente v sklepu VSL I Cp 3502/2014.