VSL Sodba I Cp 1300/2018

I. Pritožbi se ugodi in se sodba spremeni tako, da se glasi:

"Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 112908/2016 z dne 8. 11. 2016 se razveljavi tudi v prvem in tretjem odstavku ter zahtevek zavrne."

II. Tožeča stranka je v roku 15. dni od prejema te sodbe dolžna toženi stranki plačati 344,81 EUR stroškov postopka na prvi stopnji in 465,68 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude s plačilom z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila.

1Sodišče prve stopnje je odločilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 112908/2016 z dne 8. 11. 2016 v prvem in tretjem odstavku ostane v veljavi. Glede pravdnih stroškov je odločeno, da jih je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki v višini 406,99 EUR.

2Pritožuje se tožena stranka. Uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga spremembo sodbe tako, da se izvršba ne dovoli. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Meni, da štipendistka pogodbe ni kršila in je zaključek o veljavnem odstopu od pogodbe pravno zmoten: ker je tožeča stranka javni sklad; ker sta bili sklenjeni dve povezani pogodbi; ker je tožeča stranka s podpisom aneksa št. 3 k prvi pogodbi odobrila oz. podala soglasje k zaposlitvi štipendistke pri drugem delodajalcu. Vztraja, da gre – kljub dvem javnim razpisom – za povezana pravna posla, ki ju ni mogoče presojati kot ločeni pogodbi. Namen sklenitve pogodbe je namreč enak. Enaka je štipendistkina izpolnitvena obveznost. Ni mogoče mimo neprerekanega dejstva, da je tožeča stranka odločala o sofinanciranju kadrovske štipendije za istega delodajalca in za isto štipendistko v času, ko še ni bila izpolnjena štipendistkina obveznost po prvi pogodbi in bi moral delodajalec zaradi sklenitve pogodbe o nadaljevanju študija vrniti vsa sredstva, prejeta po prvi pogodbi. S sklenitvijo druge pogodbe je tožeča stranka zavestno posegla v izpolnitev prve pogodbe. Tožeča stranka druge pogodbe ne bi smela skleniti, saj je vedla, da se zaposlitev po prvi pogodbi in sklenjenem aneksu ne more odložiti. S tem, ko je tožeča stranka sklenila drugo pogodbo, je odobrila nadaljevanje štipendistkinega študija. Nova pogodba je bila sklenjena v času, ko izpolnitvena obveznost po prvi pogodbi še ni prenehala. Za tožečo stranko velja posebna profesionalna skrbnost. Ker se je štipendistka s soglasjem prvotnega delodajalca in tožeče stranke 4. 1. 2016 zaposlila pri delodajalcu iz 12. tč. sklenjene pogodbe in aneksa, ni storila hujše kršitve pogodbe, ampak zgolj izpolnila svojo obveznost iz sklenjene prve pogodbe in aneksa. Dne 4. 1. 2016 izpolnitev štipendistke po drugi pogodbi še ni zapadla, zato se je pred izpolnitvijo obveznosti iz druge pogodbe lahko zaposlila pri drugem delodajalcu. Obveznosti štipendistke so zapadle šele 27. 10. 2016 (en mesec po končanem študiju). Zaposlitev v času prejemanja štipendije ni samozaposlitev ali zaposlitev, ampak izpolnitev prve pogodbe. Nepošteno in v nasprotju z načelom pravičnosti bi bilo, da bi moral delodajalec – kljub temu, da je štipendistka v roku izpolnila študijske obveznosti in da je v času študija izpolnila tudi svojo dolžnost iz prve pogodbe (se zaposlila za eno leto pri delodajalcu po prvo sklenjeni pogodbi) – vrniti sredstva. Namen kadrovskega štipendiranja je, da se delodajalcem zagotovijo ustrezni kadri. Odstop od druge pogodbe je zato neprimeren in nedopusten. Razlogi za odstop od pogodbe so birokratski. Sodišče je odstop od pogodbe presojalo birokratsko – po stanju na dan 22. 6. 2016, ne pa po vsebini in namenu sklenjene pogodbe. To velja toliko bolj, ker je štipendistka izpolnjevala vse študijske obveznosti po drugi pogodbi in tudi obveznost zaposlitve pri delodajalcu prevzemniku, ki še vedno traja. Po izpolnitvi te obveznosti bo štipendistka nadaljevala z izpolnjevanjem obveznosti po drugi pogodbi. Le tako je mogoče izpolniti obveznosti tudi po drugi pogodbi; le tako je mogoče veljavno izpolniti obe pogodbi, ki ju je tožeča stranka sklenila z delodajalcem in prevzemnikom prve pogodbe. Kakor koli bi štipendistka ravnala, bi bila v izpolnitveni zamudi in bi imela tožeča stranka pravico zahtevati vračilo sredstev, kar ni pravično in pošteno. Odstop od pogodbe je dopusten, če je kršitev zavestna in hotena. Ker sta izpolnitvi obeh pogodb medsebojno povezani in glede štipendistkine izpolnitve odvisni, pogodb ni mogoče presojati kot samostojnih in neodvisnih pravnih poslov. Temelja za vrnitev sredstev ni, ker štipendistka pogodbe ni kršila.

3Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Pritrjuje ugotovitvam, zaključkom in pravnim stališčem prvostopenjskega sodišča, predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške pritožbenega postopka. Zanika, da gre za dve povezani pogodbi, saj temeljita na različnih javnih razpisih. Aneks št. 3 ni soglasje za odobritev štipendistkine zaposlitve pri novem delodajalcu. S tem aneksom sta pravdni stranki uredili razmerje po prvi pogodbi. Nov delodajalec ni prevzel obveznosti po drugi pogodbi. Določila pogodbe se uporabljajo takó kot se glasijo. Pred sklenitvijo aneksa je obstajala dolžnost vrnitve sredstev po obeh pogodbah. Zaradi uspeha na drugem javnem razpisu je bila tožena stranka dolžna skleniti drugo pogodbo. Tožeča stranka je odstopila od druge, ne pa od prve pogodbe. Opozarja tudi na kršitev dolžnosti obveščanja, ki je sama po sebi razlog za prenehanje pogodbe.

4Pritožba je utemeljena.

5Pravdni stranki sta sklenili dve pogodbi, s katerima je tožeča stranka sofinancirala štipendijo, ki jo je tožena stranka (kot delodajalec) izplačevala štipendistki. Zaradi kršitve drugo sklenjene pogodbe (pogodba z dne 21. 9. 2015) tožeča stranka zahteva vrnitev toženi stranki izplačanih sredstev. Pogodbo je odpovedala, ker se je štipendistka – pred izpolnitvijo obveznosti po tej pogodbi – zaposlila pri drugem delodajalcu (kršitev pogodbe iz četrte alineje drugega odstavka 15. čl. drugo sklenjene pogodbe) in ker je tožena stranka o zaposlitvi ni obvestila (kršitev iz sedme alineje prvega odstavka 6. čl. drugo sklenjene pogodbe).

6Štipendistka je diplomirala 14. 1. 2015. S tem je zaključila študij, za katerega je bila njena štipendija sofinancirana z med pravdnima strankama sklenjeno pogodbo z dne 10. 5. 2013 (v nadaljevanju prvo sklenjena pogodba, listina B4). Štipendistka je magistrirala 27. 9. 2016. S tem je zaključila študij, za katerega je bila njena štipendija sofinancirana z med pravdnima strankama sklenjeno pogodbo z dne 21. 9. 2015 (v nadaljevanju drugo sklenjena pogodba, listina A4 in B11). Pri drugem delodajalcu se je zaposlila dne 4. 1. 2016, kar je tožeča stranka ugotovila 9. 6. 2016 in z dopisom z dne 22. 6. 2016 odstopila od drugo sklenjene pogodbe ter zahtevala vrnitev sredstev, izplačanih na osnovi te, drugo sklenjene pogodbe.

7Dne 5. 9. 2016 so pravdni stranki in delodajalec, pri katerem se je štipendistka zaposlila, sklenili aneks k prvo sklenjeni pogodbi. Z aneksom so obveznosti iz prvo sklenjene pogodbe prenesene iz starega štipenditorja (toženke) na novega štipenditorja, pri katerem se je štipendistka dne 4. 1. 2016 zaposlila.

8Prvo omenjeno kršitev, zaradi katere naj bi tožeča stranka utemeljeno odstopila od (drugo sklenjene) pogodbe sodišče prve stopnje utemeljuje z dejstvom, da v času odstopa (22. 6. 2016) aneks št. 3 k prvo sklenjeni pogodbi še ni bil sklenjen; z zaposlitvijo štipendistke pri drugem delodajalcu je bila zato kršena obveznost njene zaposlitve pri toženki¹. Prvostopenjska ugotovitev, da 22. 6. 2016 ni obstajala podlaga (pogodba, aneks), ki bi štipendistki dovoljevala zaposlitev pri drugem delodajalcu, je pravilna. Spregledano pa je, da je štipendistka magistrirala šele 27. 9. 2016. Šele v roku enega meseca po tem datumu – to je 27. 10. 2016 – je nastopila njena obveznost zaposliti se pri toženi stranki in obenem obveznost tožene stranke zaposliti štipendistko. Na ta dan (27. 10. 2016) pa je že obstajal aneks št. 3 k prvo sklenjeni pogodbi, s katerim je tožeča stranka prenesla vse pogodbene obveznosti po prvo sklenjeni pogodbi na novega štipenditorja – drugega delodajalca. Pritožnica zato utemeljeno opozarja, da je štipendistka 27. 10. 2016, ko je nastopila njena obveznost zaposliti se pri toženki (obveznost iz drugo sklenjene pogodbe) izpolnjevala obveznost iz prvo sklenjene pogodbe (obveznost zaposliti se pri novem štipenditorju – drugem delodajalcu). Ker je s tem ravnala skladno s 3. aneksom k prvo sklenjeni pogodbi, s katerim je tožeča stranka odobrila prenos obveznosti na novega štipenditorja – drugega delodajalca, bo štipendistka obveznost iz drugo sklenjene pogodbe (zaposliti se pri toženi stranki) lahko izpolnila šele po tem, ko bo izpolnila obveznost iz prvo sklenjene pogodbe. Tudi na dan odločanja prvostopenjskega sodišča (15. 2. 2018) je bila štipendistka – na osnovi prvo sklenjene pogodbe – dolžna izpolnjevati obveznost zaposlitve pri novem štipenditorju – drugem delodajalcu. Očitek kršitve pogodbe zaradi zaposlitve pri drugem delodajalcu (4. alineja drugega odstavka 15. čl. drugo sklenjene pogodbe) zato ni utemeljen.

9Na kršitev pete alineje prvega dostavka 15. čl. drugo sklenjene pogodbe² se tožeča stranka ne sklicuje in v odpovedi pogodbe se to določilo ne omenja. Ker pa tudi to določilo sankcionira zaposlitev v času izobraževanja, velja zaposlitev v času izobraževanja oceniti tudi z vidika te določbe. Iz tega določila je razvidno, da štipendistki zaposlitev kot taka ni bila prepovedana (lahko bi se zaposlila pri toženi stranki – osebi iz 12. čl. pogodbe); zaposlitev v času študija sama po sebi ne pomeni kršitve pogodbe. Kršitev je podana zaradi zaposlitve pri drugem delodajalcu. S tem, da je tožeča stranka kasneje, z aneksom št. 3, za štipenditorja (imetnika pravic in dolžnosti iz prvo sklenjene pogodbe) določila ravno osebo, pri kateri se je štipenditorka zaposlila, je pokazala, da je tudi ta delodajalec zanjo sprejemljiv nosilec pravic in obveznosti štipenditorja. Zaposlitev pri njem zato očitno ni take narave, da bi opravičevala odstop od pogodbe. Tudi navedba tožeče stranke, da je tožena stranka zaprosila zgolj za prenos pravic in obveznosti iz prve pogodbe, ne pa tudi iz druge pogodbe, kaže, da bi bil tudi prenos obveznosti zaposlitve po drugi pogodbi za tožečo stranko sprejemljiv; predviden je s 14. čl. drugo sklenjene pogodbe. Štipendistkina zaposlitev pri delodajalcu, ki je - resda kasneje in na osnovi druge pogodbe – postal novi štipenditor, je primerljiva z zaposlitvijo pri osebi iz 12. čl. pogodbe in tudi zato ne utemeljuje odstopa od pogodbe ter vračila prejetih sredstev.

10Odstop od pogodbe tožeča stranka utemeljuje tudi z dejstvom, da je tožena stranka o štipendistkini zaposlitvi v času študija ni obvestila in je zato kršila sedmo alinejo prvega odstavka 6. čl. drugo sklenjene pogodbe³. Štipendistkina zaposlitev do dne 27. 10. 2016 (en mesec po magistriranju) s pogodbo ni bila predvidena, bila pa je pri štipenditorju dovoljena. Tožeča stranka torej ni bila seznanjena, da se je štipendistka v času izobraževanja zaposlila pri drugem delodajalcu. Ker pogodba dovoljuje zaposlitev pri štipenditorju – delodajalcu, bi tožeča stranka morala biti obveščena, da gre za zaposlitev pri drugem delodajalcu. Da bi bila z izpolnitvijo notifikacijske dolžnosti tožeča stranka seznanjena še s kakšnimi drugimi, za izvrševanje pravic iz pogodbe pomembnimi okoliščinami, se ne zatrjuje. Ker štipendistkina obveznost zaposliti se pri toženi stranki v času zaposlitve še ni obstajala in bi se štipendistka pri toženi stranki že v času študija lahko zaposlila (zaposlitev pri delodajalcu v času študija pogodba predvideva), kršitev notifikacijske dolžnosti nima take teže, da bi jo bilo mogoče opredeliti kot kršitev pogodbe, ki utemeljuje odstop od pogodbe.

11Ker kršitev drugo sklenjene pogodbe ni take narave, da bi utemeljevala odstop od pogodbe in vrnitev izplačanih sredstev, tožeča stranka neutemeljeno uveljavlja vrnitev sredstev, izplačanih na osnovi te pogodbe. Odločitev je zato spremenjena tako, da je sklep o izvršbi razveljavljen in zahtevek zavrnjen (358. čl. ZPP).

12Kadar pritožbeno sodišče odločitev prvostopenjskega sodišča spremeni, odloči o stroških celotnega postopka. Tožena stranka se je uspela zahtevka ubraniti, zato je upravičena do povrnitve stroškov postopka. Tožeča stranka z zahtevkom ni uspela, zato do povrnitve stroškov ni upravičena. Tožena stranka je upravičena do povrnitve sledečih potrebnih stroškov postopka pred sodiščem prve stopnje: sestava ugovora 300 točk po Odvetniški tarifi⁴, udeležba na pripravljalnem naroku in glavni obravnavi 300 točk, navzočnost na naroku 50 točk, odsotnost iz pisarne v času potovanja 60 točk, materialni stroški 6,52 EUR, potni stroški na relaciji Kranj – Ljubljana – Kranj 12,40 EUR, skupaj 344,81 EUR (154. čl. in drugi odstavek 165. čl. ZPP).

13Uspeh strank je merilo za odločitev tudi o stroških pritožbenega postopka. Tožena stranka je v pritožbenem postopku uspela, zato je upravičena do povrnitve stroškov pritožbenega postopka, ki so ji nastali v sledeči višini: sestava pritožbe 450 točk, materialni stroški 4,13 EUR, sodna taksa za pritožbo 255,00 EUR, skupaj 465,68 EUR (drugi odstavek 165. čl. v zvezi s prvim odstavkom 154. čl. ZPP).

¹ Na podlagi 12. čl. pogodbe je toženka dolžna štipendistko zaposliti v roku enega meseca po zaključku izobraževanja, za katerega je bilo odobreno sofinanciranje.
² S peto alinejo prvega odstavka je prenehanje pogodbe in vrnitev sredstev za zadnje šolsko/študijsko leto predvideno za primer, da se štipendist v času izobraževanja samozaposli ali zaposli, razen če se zaposli pri delodajalcu v primeru iz 12. čl. te pogodbe.
³ Delodajalec (tožena stranka) je dolžan sklad (tožečo stranko) obveščati o spremembah in predložiti za posameznega štipenditorja vsa dokazila, pomembna za izvrševanje pravic in obveznosti po pogodbi.
⁴ Ur. list RS 76/2015