VSRS Sklep II DoR 277/2018

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali predstavlja v primeru, ko stečajna dolžnica izpodbija dedni dogovor, s katerim se je v obdobju izpodbojnosti odpovedala dednemu deležu v korist sodedinje (torej ko je stečajna dolžnica lastninsko pravico na nepremičnini pridobila kot zakonita dedinja s smrtjo zapustnika na podlagi zakona, v zemljiško knjigo pa se je nato na podlagi sklepa o dedovanju vknjižila sodedinja), izbrisna tožba v skladu s tretjim odstavkom 275. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, skupaj z odredbo vknjižbe lastninske pravice stečajne dolžnice, pravilno pravovarstveno zahtevo.

1Sodišče prve stopnje je v pravdi za izpodbijanje pravnih dejanj stečajne dolžnice ugodilo tožbenemu zahtevku in razsodilo, da Sklep o dedovanju Okrajnega sodišča v Kopru, opr. št. D 81/2015 z dne 14. 4. 2015 (v prvi alineji III. točke izreka, ki se nanaša na tri nepremičnine po pokojniku) in Dedni dogovor, sklenjen med pravdnimi strankami v istem zapuščinskem postopku, nimata pravnih učinkov v razmerju med tožnico in toženkama ter se razveljavita; da je neveljavna vknjižba lastninske pravice druge toženke pri teh nepremičninah in se odredi njen izbris ter dovoli vknjižba lastninske pravice tožnice. Odločilo je še o pravdnih stroških.

2Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožene stranke in tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo. Prilagodilo je odločitev o pravdnih stroških in odločilo še o pritožbenih stroških.

3Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila predlog za dopustitev revizije, v katerem zatrjuje bistvene kršitve določb postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Predlaga dopustitev revizije glede sedmih vprašanj, katerih pomembnost utemeljuje z zagotovitvijo pravne varnosti, enotne uporabe prava in razvojem prava preko sodne prakse ter z dejstvom, da se število tovrstnih tožb v osebnih stečajih povečuje. Zatrjuje odsotnost sodne prakse višjih sodišč in Vrhovnega sodišča.

4Predlog je deloma utemeljen.

5Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku so izpolnjeni glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tem obsegu dopustilo.