VSL Sklep II Cp 647/2018

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom vzpostavilo etažno lastnino na stavbi št. 3410 k.o. X, na naslovu C., ki je povezana z zemljiško parcelo št. 1682 k.o. X (I. točka izreka). Določilo je posamezne dele in splošne skupne dele stavbe, na slednjih je vzpostavilo solastninsko pravico v korist vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe s solastniškimi deleži iz II. točke izreka (II. in III. točka izreka sklepa) ter ugotovilo obstoj lastninske pravice za vsak posamezni del stavbe posebej za predlagatelja in prvo nasprotno udeleženko (IV. točka izreka). Odredilo je, da se izvede prenos hipoteke, vknjižene pri parc. št. 1682 k.o. X, na določene posamezne dele stavbe (V. točka izreka). Pri nepremičnini parc. št. 1682 k.o. X je odredilo izvedbo sklepa v zemljiški knjigi v vrstnem redu vpisane zaznambe postopka vzpostavitve etažne lastnine (VI. točka izreka).

2Proti temu sklepu se pritožuje prva nasprotna udeleženka (v nadaljevanju nasprotna udeleženka), izrecno le zoper odločitev v IV. točki izreka sklepa. Uveljavlja pritožbene razloge po 2. in 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga razveljavitev sklepa. Trdi, da je napačna ugotovitev sodišča o obstoju lastninske pravice v korist predlagatelja na tistih posameznih delih, ki so v četrti etaži, saj sodna poravnava, na katero je sodišče oprlo svojo odločitev, ne predstavlja pravnega temelja pridobitve lastninske pravice v korist predlagatelja. Tudi če bi nasprotna udeleženka priznala predlagatelju lastninsko pravico na podstrešju, ni dala soglasja, da je hišo dvignil in podstrešje zgradil brez njenega dovoljenja in brez gradbenega dovoljenja. Ker meni, da je na podlagi kupoprodajne pogodbe solastnica podstrešja, ima pravico do dostopa do četrte etaže. Navaja, da so podpisali poravnavo, da je ne bodo več terorizirali, a so še naprej škodovali njej in njenemu sinu. Niso plačali vse škode, kot so se obvezali, zato poravnava dejansko ne velja. Sama se je držala tega, kar je obljubila. Če bo imel predlagatelj v lasti podstrešje, ne bo mogla več nikoli koristiti svojega dimnika. Sprašuje se, kako je sodišče lahko dodelilo vse skupne prostore pol njej in pol predlagatelju, tudi črno gradnjo, in je to zavedeno v kataster, zaradi česar je dobila manjšo štipendijo za sina.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je pri izdaji izpodbijanega sklepa pravilno uporabilo določbe Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1)¹, ki urejajo postopek za vzpostavitev etažne lastnine (17. do 40. člen).

5Pritožnica neutemeljeno vztraja v pritožbi, da sodna poravnava, ki sta jo s predlagateljem sklenila pred prvostopenjskim sodiščem 10. 3. 2009 v pravdni zadevi III P 652/2008, ni veljavna in ni ustrezen pravni temelj pridobitve lastninske pravice v korist predlagatelja na četrti etaži (podstrešnem stanovanju) stavbe št. 3410 k.o. X, ki je med ostalim predmet vzpostavitve etažne lastnine. Kot pravilno izhaja iz obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje, je navedena sodna poravnava veljaven pravni naslov, ki izkazuje pravni temelj pridobitve lastninske pravice predlagatelja na tem delu stavbe v skladu z določbo 19. člena ZVEtL-1. Iz vsebine sodne poravnave jasno izhaja namen sklenitve, z njo sta predlagatelj in nasprotna udeleženka želela urediti vse dotedanje več let trajajoče medsebojne spore glede uporabe nepremičnine, ki je predmet tega postopka. Ključno pa je, da je pritožnica dala predlagatelju izrecno dovoljenje, da se na podstrehi sporne stavbe vknjiži kot izključni lastnik. Pritožbene trditve, da predlagatelj ni v celoti izpolnil vseh obveznosti po sodni poravnavi ter jo še naprej vznemirjal, ne vplivajo na pravilnost zaključka o ustreznosti pravnega temelja pridobitve lastninske pravice na tem delu stavbe. Prav tako pritožnica ne more uspešno izpodbijati veljavnosti tega pravnega temelja s trditvijo, da predlagatelj ni imel nikoli njenega soglasja za preureditev hiše iz podstrešja v stanovanjske prostore. Po ugotovitvah prvostopenjskega sodišča je v času sklenitve sodne poravnave zatrjevani nelegalni del objekti v četrti etaži že obstajal.

6Zavrniti je treba pritožbo tudi v delu, v katerem se nasprotna udeleženka sklicuje na nelegalno gradnjo, na dvig etaže in izgradnjo podstrešnega stanovanja v četrti etaži stavbe brez gradbenega dovoljenja in brez njenega soglasja, kar po njenem pomeni, da predlagatelj ne izkazuje pravnega temelja za pridobitev lastninske pravice na tem delu stavbe. Prvostopenjsko sodišče je pravilno zavrnilo pritožbene očitke v tej smeri. Obstoj odločb pristojne gradbene inšpekcije, izdanih že v letu 2004 (priloge B 2 in B3) in iz katerih je mogoče razbrati le, da so bili za parc. št. 1682 k.o. X inšpekcijskim zavezancem (domnevno predlagatelju) odrejeni določeni ukrepi ustavitve gradnje ter prepovedi, kot jih je takrat določal 158. člen Zakona o graditvi objektov (ZGO-1), ni upošteven razlog za delno zavrnitev predlagane vzpostavitve etažne lastnine (zgolj v delu stavbe, ki se nanaša na podstrešno stanovanje) in njeno evidentiranje v zemljiški knjigi. Vprašanje dovoljenosti zemljiškoknjižnih vpisov pri obravnavani nepremičnini ne more biti ovira, kajti zaznamba t.im. črne gradnje na podlagi inšpekcijskih odločb po podatkih zemljiške knjige ni bila izvedena. Kot pravilno poudarja prvostopenjsko sodišče, v obravnavanem postopku ne gre za pravni promet z nepremičnino, temveč zgolj za preoblikovanje predmeta lastninske pravice. Drži tudi, da po stališču sodne prakse odsotnost gradbenega in/ali uporabnega dovoljenja za stavbo ne ovira vzpostavitve etažne lastnine v postopku po ZVEtL.² Civilnopravno in upravnopravno razmerje učinkujeta ločeno glede na subjekte tega razmerja ter praviloma medsebojno neodvisno. Tudi zato zaradi zatrjevane nedovoljene gradnje oziroma gradnje v nasprotju z gradbenim dovoljenjem predlagatelju ni mogoče odreči postopka vzpostavitve etažne lastnine. Sicer pa sama nasprotna udeleženka zahteva, da se njo določi, ne glede na trditve o črni gradnji, za lastnico dela podstrešja. Da naj se ji omogoči dostop do dimnika, je pritožbena novota, saj se pritožnica niti v pripombah na izvedensko mnenje, niti sicer v postopku, na možnost dostopa do dimnika sploh ni sklicevala (prvi odstavek 338. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP), niti ni navajala nobenih okoliščin o tem.

7Ker niso podani pritožbeni razlogi, niti razlogi, na katere sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti, je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP zavrnilo pritožbo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

¹ Uradni list RS, št. 34/2017.
² VSL I Cp 1193/2016, primerjaj tudi VSRS II Ips 67/2013, VSL II Cp 1245/2015