UPRS Sodba III U 100/2016-7

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Z izpodbijano odločbo je Upravna enota Idrija zavrnila vlogo tožnika za izdajo dovoljenja za nabavo orožja iz razloga varnosti. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedla, da je tožnik dne 23. 11. 2015 vložil vlogo za izdajo dovoljenja za nabavo orožja iz razloga varnosti. V vlogi je med drugim navedel, da se je njegovo življenje spremenilo do te mere, da se počuti ogroženega s strani potencialnih storilcev kaznivih dejanj v smislu poskusov vloma, tatvine ali drugih kaznivih dejanj z elementi nasilja, do katerih lahko pride v stanovanjskih prostorih ali izven njih. V svojih prostorih ali pri sebi hrani večjo količino denarja, ki ga ne zaupa bankam, zato bi lahko bil žrtev morebitnih storilcev kaznivih dejanj. Poleg denarja hrani v prostorih, v katerih živi, tudi 10 kosov športnega orožja za katerega ima veljavno orožno listino. Prostore ima varovane z alarmom, ker živi sam, pa se na vklop alarma ne more odzvati brez orožja za osebno varnost, saj športnega orožja, katerega poseduje legalno, ne more in ne sme uporabiti v taki situaciji. Pri obravnavi njegove vloge naj se upošteva, da poseduje orožni list, da ima opravljen izpit ter, da je že 20 let aktivni član lovske družine in referent za strelstvo, da je ustanovitelj in predsednik Društva za praktično streljanje Cerkno, da je aktivni vrhunski tekmovalec IPSC, ki se letno udeleži 20 do 30 tekmovanj doma in v tujini ter da se z orožjem in strelstvom ukvarja od mladosti. Zato meni, da ni dvoma, da je zaupanja vredna oseba, ki ne krši zakonov in nima namena zlorabiti orožja. Po starem zakonu je imel tudi kratkocevno varnostno orožje, ki pa ga je ob spremembi Zakona o orožju vpisal na športni orožni list.

2Tožnik je ob zaslišanju pred upravnim organom prve stopnje navedel, da je bilo dne 3. 8. 2008 vlomljeno v pomožni objekt na strelišču na Lajšah (Cerkljanski vrh). dogodek pa je prijavil Policijski postaji Idrija. Ta je na zaprosilo upravnega organa prve stopnje odgovorila, da so obravnavali kaznivo dejanje poskusa velike tatvine po takratnem prvem odstavku 212. člena v zvezi z 22. členu Kazenskega zakonika (KZ), ko naj bi neznani storilec v času med 27. 1. 2008 in 3. 2. 2008 vlomil v kontejner na športnem strelišču v Lajšah pri Cerknem, last Društva za praktično streljanje, vendar iz kontejnerja ni ničesar odtujil. Tožnik je dne 23. 12. 2015 svojo vlogo za izdajo dovoljenja za nabavo orožja iz razloga varnosti dopolnil z dopisom, v katerem je navedel, da je občasno v preteklosti že prejemal grožnje zoper življenje po telefonu, nazadnje iz skrite telefonske številke dne 1. 11. 2015, ko je bil na pokopališču v Cerknem v družbi z A.A., ki lahko to dejstvo potrdi. Dogodka ni prijavil na policijo, saj je sklepal, da klicatelja ne bi izsledili, s tem pa bi ogrozil svoje življenje, saj se boji, da bi mogoče klicatelj to izvedel in bi se mu maščeval.

3Prvostopenjski organ je v izpodbijani odločbi navedel, da določba drugega odstavka 14. člena Zakona o orožju (v nadaljevanju ZOro-1) med drugim določa, da se posamezniku izda dovoljenje za nabavo orožja, če ima upravičen razlog za izdajo orožne listine. Ta razlog pa je v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 17. člena ZOro-1 podan le tedaj, če posameznik dokaže, da je njegova osebna varnost ogrožena v tolikšni meri, da bi za zagotovitev le-te potreboval varnostno orožje. Glede na navedeno je prvostopenjski organ zaključil, da tožnik ni izkazal upravičenega razloga za izdajo orožne listine, zato je njegovo prošnjo zavrnil.

4Ministrstvo za notranje zadeve je z odločbo št. 216-18/2016/2 (1324-03) z dne 26. 2. 2016 pritožbo tožnika zoper izpodbijano odločbo upravnega organa prve stopnje kot neutemeljeno zavrnilo.

5Tožnik v tožbi izpodbija odločbo tožene stranke iz razlogov od 1. do 3. točke prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Prvostopenjskemu organu očita napačno uporabo 17. člena ZOro-1. Po mnenju tožnika je upravni organ prve stopnje povsem prezrl relevantno pravno podlago za odločanje, ki je v drugem odstavku 17. člena ZOro-1. Ta namreč kot zakonsko domnevo glede upravičenega razloga za izdajo orožne listine, šteje, da posameznik poseduje dovoljenje za zbiranje orožja. Tožena stranka je med postopkom med drugim sicer pravilno ugotovila, da tožnik poseduje orožje in orožni list za šport ter dovoljenje za zbiranje orožja, kljub temu pa napačno štela, da upravičen razlog za izdajo orožne listine ni podan. Povsem nepotrebno je ugotavljala okoliščine glede osebne varnosti tožnika, saj je upravičen razlog za izdajo orožne listine podan že s posedovanjem dovoljenja za zbiranje orožja.

6V nadaljevanju navaja, da se je tožnik v vlogi sicer skliceval, da želi pridobiti dovoljenje za nabavo orožja, ker se počuti ogroženega, vendar pa prvostopenjski organ na te navedbe ni bil absolutno vezan. V nasprotju s 7. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) upravni organ pri odločanju tožniku ni omogočil, da bi lažje zavaroval in uveljavljal svojo pravico, saj bi ga moral opozoriti, da je upravičen razlog za izdajo dovoljenja za nabavo orožja že podan s tem, ko ima dovoljenje za zbiranje orožja ter da mu zato ni treba dokazovati upravičenosti. Organ je tako v postopku ugotavljal dejstva, ki za konkretno zadevo niso pomembna. Povsem nepomembno je, ali je tožnikova osebna varnost ogrožena, glede na to, da tožnik razpolaga z dovoljenjem za zbiranje orožja, ki skladno z drugim odstavkom 17. člena ZOro-1 pomeni izpolnitev pogoja za izdajo dovoljenja. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in tožena stranka pa naj tožniku tudi povrne stroške postopka.

7Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne iz razlogov, ki so navedeni v izpodbijani odločbi in odločbi upravnega organa druge stopnje.

K točki I izreka:

8Tožba ni utemeljena.

9Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita ter ima oporo in izhaja iz podatkov v upravnih spisih. Sodišče zato v celoti sledi obrazložitvi izpodbijane odločbe ter odločbe upravnega organa druge stopnje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1. V zvezi s tožnikovimi tožbenimi navedbami pa še navaja:

10Iz tožnikove vloge za izdajo dovoljenja za nabavo orožja izhaja, da je tožnik zaprosil za izdajo dovoljenja za nabavo orožja iz kategorije B: točka 1 ter kot vrsto orožja, za katerega je prosil za izdajo tega dovoljenja, navedel polavtomatsko pištolo znamke Luger, kalibra 9 mm, kot razlog nabave pa, da orožje potrebuje za varnost, to je za osebno varnost in za varovanje premoženja. V dopolnitvi vloge je navajal, da se je njegovo življenje spremenilo v tolikšni meri, da je ogrožen od storilcev kaznivih dejanj, kot so ropi, poskusi vlomov in druga kazniva dejanja z elementi nasilja, do katerih lahko pride v stanovanjskih prostorih tožnika ter izven njih. Z dopolnitvijo vloge je tožnik dopolnil razloge, zaradi katerih se počuti življenjsko ogroženega.

11Izpodbijana odločba temelji na določbi 4. točke drugega odstavka 14. člena v povezavi s 1. alineo prvega odstavka 17. člena ZOro-1, po kateri se lahko posamezniku izda orožna listina, če ima upravičen razlog za izdajo le-te. Upravičen razlog pa ima posameznik v primeru, če dokaže, da je njegova osebna varnost ogrožena v tolikšni meri, da bi za zagotovitev le-te potreboval varnostno orožje. Že iz narave stvari se, glede na citirano zakonsko določbo, dovoljenje za nabavo varnostnega orožja izda le osebi, pri kateri je osebna varnost zaradi spleta okoliščin dejansko ogrožena v takšni meri, da bi zato potrebovala orožje in da oseba nima na izbiro druge možnosti varovanja. Iz določb ZOro-1 izhaja, da je civilno orožje prvenstveno namenjeno za lov, šport, zbiranje in le izjemoma za osebno varnost.

12Z namenom, da bi se preprečile negativne posledice posesti orožja in zagotovilo varovanje javne koristi, ZOro-1 v drugem odstavku 14. člena taksativno našteva pogoje, pod katerimi lahko upravni organ posamezniku izda dovoljenje za nabavo orožja, orožni list ali drugo orožno varstvo. V 4. točki drugega odstavka 14. člena ZOro-1 je kot pogoj za izdajo dovoljenja za nabavo orožja naveden pogoj, da ima prosilec upravičen razlog za izdajo orožne listine za varnostno orožje. Tak upravičen razlog ima, če dokaže, da je njegova osebna varnost ogrožena v tolikšni meri, da bi za zagotovitev le-te potreboval varnostno orožje. Iz navedene določbe torej sledi, da mora za posest varnostnega orožja obstajati konkretna ogroženost posameznika, ki bi se lahko odstranila z orožjem in pri tem posameznik nima na voljo drugih načinov varovanja. Okoliščine, ki jih je tožnik navedel tako v vlogi za izdajo dovoljenja za nabavo orožja iz razloga varnosti, v pisnih in ustnih izjavah, kot tudi v pritožbi, so sicer po mnenju sodišča pomembne in razumljive, vendar se sodišče pridružuje oceni tožene stranke, da je tožnik navedel le splošna dejstva, na podlagi katerih ni mogoče utemeljeno sklepati, da je njegova osebna varnost dejansko kakor koli ogrožena, oziroma, da je zaradi spleta okoliščin njegova osebna varnost bolj ogrožena kot pri ostalih državljanih, oziroma, da je ogrožen do te mere, da bi za zagotovitev osebne varnosti potreboval orožje.

13Po določbi 13. člena ZOro-1 poda vlogo za izdajo orožnega lista pri pristojnem organu posameznik osebno. Gre torej za stvar, v kateri je po zakonu in po naravi stvari za začetek upravnega postopka in za sam postopek potrebna zahteva stranke. Pristojni organ sme zato začeti in voditi postopek le, če je taka zahteva podana, kot to določa 128. člen ZUP. Za začetek upravnega postopka tako ne zadostuje zgolj pisna ali ustna na zapisnik dana zahteva stranke v formalnem pomenu besede, naj pristojni organ začne upravni postopek. Potrebna je zahteva v materialnem pomenu besede, torej takšna pisna ali ustna na zapisnik dana vloga, ki vsebuje zahtevek za priznanje določene pravice, o teh pravicah oziroma obveznostih pa je mogoče odločiti v upravnem postopku (tako tudi Vinko Androina in Erik Kerševan, Upravno procesno pravo str. 287). Upravni organ je zato pravilno obravnaval zahtevek tožnika tako, kot je bil postavljen, kar je tudi edino za kar je imel podlago po določbi 128. člena ZUP. Ugovor tožnika glede kršitev 7. člena ZUP je tako neutemeljen.

14Glede na posebno ureditev ZOro-1 v zvezi z izdajo dovoljenja posamezniku za nabavo varnostnega orožja, je tako razlogovanje tožnika, da je izpolnjen upravičen razlog za izdajo orožne listine za varnostno orožje že, če posameznik poseduje dovoljenje za zbiranje orožja, neutemeljeno.

15Glede na navedeno je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo, saj je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in da je odločba pravilna in utemeljena na zakonu.

K točki II izreka:

16Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.