VSL Sklep II Cp 1349/2018

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo zapuščinski postopek. J. R. je napotilo na pravdo proti sodediču U. R. z zahtevkom, da v izreku opisane nepremičnine spadajo v skupno premoženje dediča J. R. in zapustnice in zato spada v zapuščino polovica tega premoženja. Dediču je naložilo, da vloži tožbo v roku 30 dni, sicer bo sodišče nadaljevalo s postopkom.

2Proti temu sklepu vlaga pritožbo J. R. in predlaga ugoditev pritožbe ter spremembo sklepa tako, da ostane v veljavi prvi sklep Okrajnega sodišča v Kranju z dne 21. 3. 2017. Na zapuščinski obravnavi 31. 3. 2017 je na vprašanje sodnice sodedič U. R. izjavil, da priznava izločitveni zahtevek svojega očeta in to podpisal. Na koncu pa sta dediča sklenila še dedni dogovor glede zavarovalnine. Nato pa se je pritožil, da je bil na zapuščinski obravnavi v slabem zdravstvenem stanju in v šoku, ker je oče prelomil njun dogovor in vse to storil v silni stiski in stresu. Vse to je pojasnil J. R. v odgovoru na pritožbo in navajal, da so te navedbe iz pritožbe izmišljene. Potrdilo iz psihiatrične bolnice je bilo za potrebe postopka in izdano 21. 4. 2017. Kljub temu je višje sodišče s sklepom II Cp 1330/2017 sklep o dedovanju razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje. Menilo je, da lahko pritožnik spremeni priznano dejstvo, saj ne gre za dedno izjavo. Vendar v citiranih sodnih odločbah je šlo za preklic priznanja oporoke zaradi novih dejstev, ki niso bila znana v trenutku, ko je neki dedič oporoko priznal. V konkretnem primeru pa je prišlo do preklica, ko je U. R. zatrjeval napake volje s strani očeta in ni izvedel po zapuščinski obravnavi za nova dejstva in okoliščine. Višje sodišče je tudi naložilo, da se na novi obravnavi razpravlja o tem spornem dejstvu glede priznanja izločitvenega zahtevka. Tega sodišče na novem naroku ni storilo, pač pa je samo pridobilo ZK izpiske o tem, kdaj je zapustnica pridobila sporno premoženje. Nato pa je glede na vpis v zemljiško knjigo na pravdo napotila J. R. Nič ni ugotavljalo razlogov za preklic izločitvenega zahtevka, nič ni raziskovalo pravdne nesposobnosti dedičev U. R. na naroku 21. 3. 2017 glede napak volje. Tako ni sledilo napotkom višjega sodišča. O pravdni nesposobnosti pa se ni izreklo. Sodišča nič ne moti, da je U. R. sklenil dedni dogovor s pritožnikom. Dednega dogovora U. R. ni z ničemer izpodbijal v pritožbi.

3J. R. je vložil pravočasno dopolnitev pritožbe. Uveljavlja, da je U. R. zlorabil procesne pravice, ker si je pravdno nesposobnost na zapuščinski obravnavi 23. 3. 2017 nekaznovano izmislil. Sodišče pa tega ni pozneje preverjalo. Pritožbeno sodišče je vlogi obravnavalo kot eno pritožbo.

4Na vročeno pritožbo U. R. ni odgovoril.

5Pritožba ni utemeljena.

6Zmotno meni pritožba, da je bil sklep ID 742/2016 z dne 21. 3. 2017 razveljavljen zato, ker je pritožbeno sodišče podvomilo v procesno sposobnost dediča U. R., ki je tedaj vložil pritožbo. Vpogled v sklep II Cp 1330/2017 pokaže, da je pritožbeno sodišče sledilo pritožniku, da je priznanje dejstva o tem, da priznava izločitveni zahtevek, preklical in da je imel to pravico in razloge. Dejstvo je, da je v zapuščinskem postopku mogoče preklicati vse do konca zapuščinskega postopka najpozneje v pritožbi.¹ Pritožnik je pojasnil, zakaj si je premislil po zapuščinski obravnavi in o tem predložil dokazila. Zmotno meni pritožba, da je višje sodišče naložilo sodišču prve stopnje, da v ponovljeno opravljenem zapuščinskem postopku razjasni vprašanje preklica oziroma dedičeve opravilne sposobnosti. Višje sodišče je naložilo, da se z dedičema razjasnijo sporna vprašanja oziroma dejstva, od katerih je odvisno priznanje izločitvenega zahtevka dediča.

7Na zapuščinski obravnavi pa je vsak izmed dedičev vztrajal pri svojem. J. R. je izločeval zahtevek v celoti na podlagi skupnega premoženja in vlaganj, U. R. pa je trdil, da gre za materino premoženje, ki ga je podedovala po svojem pokojnem očetu (primerjaj list. št. 67-69). Sodišče prve stopnje pa na obravnavi ni podvomilo v opravilno sposobnost dediča U. R. in zato ni bilo dolžno preverjati njegove procesne sposobnosti. To stori sodišče le, če meni, da so podani pogoji iz določb 80. člena ZPP.

8Pritožba še navaja, da U. R. ni izpodbijal dednega dogovora glede zavarovalnine. Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbo, da je ta dedni dogovor še v veljavi. Dedni dogovor, ki je sklenjen na zapuščinski obravnavi, ima pravni značaj sodne poravnave po določbi 306. člena ZPP in izpodbija s tožbo. V sklepu o dedovanju je sodišče prve stopnje povzelo ta dedni dogovor in res ga je (po nepotrebnem) Višje sodišče v Ljubljani razveljavilo s sklepom z dne 21. 3. 2017. Vendar je dedni dogovor sklenjen, ko je podpisan zapisnik pred sodnikom. Zato lahko dedič predlaga, da sodišče prve stopnje izda pisni odpravek dednega dogovora (enako lahko dobi pisni izdatek sodne poravnave). Ni pa mogoče v tem postopku presojati preklica priznanja dejstva, ki ga je podal dedič U. R. Kaj takega tudi ni naložilo pritožbeno sodišče sodišču prve stopnje.

9Ker je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo 212. člena ZPP, pri tem pa ni zagrešilo smiselno očitanih absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP iz 11. točke drugega odstavka 339. člena, je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (365. člen ZPP).

¹ Primerjaj II Cp 2587/2014, I Cp 4235/2014 in I Cp 1559/97, vse VSL.